Predstavitev rezultatov projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi

Projekt, ki ga financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter izvaja Geodetski inštitut Slovenije, se osredotoča na izboljšanje dostopnosti za vse, vključujoč gibalno in senzorno ovirane osebe ter od letos tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju.

Projekt omogoča načrtovanje poti ter samostojno uporabo infrastrukture z razvojem celovite prostorske in digitalne baze podatkov o dostopnosti, kar obenem služi kot dragoceno orodje upravljavcem prostora pri odpravi grajenih in komunikacijskih ovir.

Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je ob tej priložnosti poudarila, da je dostopnost ena izmed temeljnih človekovih pravic in prepoznala pomembnost projekta: »Vaš projekt je zrasel v močno in celovito vsebinsko področje, ki z inovativnimi pristopi naslavlja ključne izzive – od fizičnega prostora do digitalne dostopnosti in umetne inteligence. A zgodbe iz vsakdanjega življenja oseb z oviranostmi kažejo, da je pred nami še veliko dela.« Ob tem je poudarila, da prav vztrajnost, medsebojno zaupanje in povezovanje različnih deležnikov ustvarjajo temelje za dolgoročne sistemske spremembe. »Ponosna in hvaležna sem, spoštovani nosilci projekta, da že deset let vztrajate in ustvarjate izjemne rešitve za vse tiste, ki zaradi različnih ovir sami ne zmorejo vsega.« Ob koncu govora pa dodala: »Vaše delo ni samo projekt, je vizija družbe, ki ne izključuje, ki ne čaka, ampak omogoča.«

Dogodka so se udeležili tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Midhet Huskić, ter številni predstavniki invalidskih organizacij in občin, ki so vključeni v projekt.

Minister Maljevac je v nadaljevanju poudaril: »Naš cilj ni, da se ljudje prilagajajo sistemu, naš cilj je, da sistem podpira človeka, kjerkoli in kakršen koli že je.« In dodal: »Projekt, ki ste ga razvijali več kot desetletje je eden izmed lepših primerov, kako lahko država in stroka skupaj z občinami naredi veliko razliko.«

Midhet Huskić, predsednik NSIOS, je izpostavil: »Naša skupna vizija je oblikovati okolje, v katerem dostopnost ni izjema, temveč pravilo, kjer lahko vsak ne glede na svoje ovire samostojno in brez omejitev dostopa do prevoznih sredstev in ključnih storitev« in dodal, da je projekt v sodelovanju z uporabniki, strokovnjaki in organizacijami osvetlil vrsto vsakdanjih izzivov, s katerimi se srečujejo osebe z gibalnimi, senzoričnimi in kognitivnimi ovirami. Rezultat skupnega dela so konkretne rešitve, ki z uporabo pametnih tehnologij, prilagojene infrastrukture in digitalnih platform bistveno izboljšujejo dostopnost javnega prevoza in kakovost življenja posameznikov.

Mag. Roman Rener, vodja projekta in svetovalec direktorja Geodetskega inštituta Slovenije, je predstavil razvoj in ključne rezultate: »Projekt je uspešen in teče že deseto leto, ker si preprosto zaupamo, trojček – Ministrstvo, s katerim pripravljamo standarde, Nacionalni svet invalidskih organizacij in druge invalidske organizacije ter občine, ki so naši partnerji. Skupaj smo že vključeni v okrog 104 občine z več kot 1,6 milijona prebivalcev. Letos bomo dodali 25 novih občin.«

Predstavil je tudi razvoj platforme Zgodba petih prostorov, ki združuje podatke o dostopnosti zunanjega in notranjega javnega prostora, spletne dostopnosti in prevozov na klic.

Ker projekt že od samega začetka sledi sloganu Nič o invalidih brez invalidov, so na dogodku sodelovali tudi predstavniki invalidskih organizacij: Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, Branko Gornjec sekretar društva gluhih in naglušnih Pomurja, Antun Smerdel, mentor za analize digitalne dostopnosti za ljudi z okvaro vida pri Beletrini in Jasna Kofol pomočnica direktorja invalidskega podjetja Želva z varovancem Martinom Šelhausom, ki so s svojimi osebnimi izkušnjami dodatno osvetlili pomen sodelovanja uporabnikov v projektu.

Kako se projekt izvaja na terenu, sta predstavila tudi Bojan Cvelfar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje, in Tomaž Štenkler, podžupan občine Tolmin. Posebej sta izpostavila pomen povezovanja z invalidskimi organizacijami že v fazi načrtovanja občinskih projektov, saj to vodi do bolj učinkovitih in uporabnikom prijaznih rešitev.

Projekt v desetletju delovanja ni izgubil zagona, temveč pridobiva na vsebinski širini in strokovni globini. Projekt dokazuje, da je mogoče ustvariti okolje v katerem so vsi deležniki lahko povezani in sodelujoči in sicer na podlagi vztrajnosti, sodelovanja in jasne zavezanosti k dostopnosti.