Evropska unija načrtuje do leta 2027 v regijo Zahodnega Balkana vložiti 9 milijard evrov in na ta način skupaj s sredstvi ostalih javnih in zasebnih inštitucij mobilizirati na desetine milijard evrov investicij v regiji, predvsem v infrastrukturo. Osrednje orodje za implementacijo tega načrta je Naložbeni okvir za Zahodni Balkan, na čigar razpisih lahko sodelujejo tudi slovenska podjetja.

»Regija v naši neposredni soseščini skriva velik potencial, a hkrati potrebuje ustrezne finančne spodbude, da doseže svoj razvojni preboj in se uspešno vključi v evropsko družino,« je v uvodnem nagovoru poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Naložbeni okvir za Zahodni Balkan je ocenila kot edinstveno priložnost, s pomočjo katere lahko postavimo temelje za trajnostno in vključujočo rast v regiji. Po njenih besedah se pot Zahodnega Balkana k evropskemu povezovanju ujema s prizadevanji Slovenije za stabilno, varno in uspešno soseščino. Kot je povedala: »Slovenija ostaja močna podpornica evropske prihodnosti Zahodnega Balkana. Kot država članica EU si prizadevamo za čim hitrejše vključevanje vseh držav regije v evropske strukture.« Izrazila je prepričanje, da prizadevanja Slovenije za gospodarski razvoj Zahodnega Balkana ne krepijo le držav v regiji, temveč ustvarjajo tudi nove priložnosti za rast in diverzifikacijo slovenskih podjetij. »Slovenska podjetja uživajo v regiji velik ugled, agilnost in inovativnost je ključ do uspeha, ki jo lahko delimo na Zahodnem Balkanu. Naše ministrstvo in gospodarska diplomacija vam bomo stali ob strani,« je zagotovila ministrica Fajon.  

Na dogodku, ki ga je moderiral dr. Slobodan Šešum, generalni direktor za gospodarsko in javno diplomacijo, sta Holger Schröder iz Evropske komisije in Branko Čevriz iz Evropske investicijske banke predstavila različne vire sredstev, ki so na voljo za izvajanje projektov, načine črpanja teh sredstev in postopke izbire izvajalcev. Menila sta, da se priložnosti za slovenska podjetja v projektih Naložbenega okvira za Zahodni Balkan pojavljajo tako na področju izvedbe gradbenih projektov kot na področju tehnične podpore, kamor spadajo predvsem študije izvedljivosti, priprava projektov, priprave razpisne dokumentacije, nadzor in svetovanje.

Matej Zakonjšek, direktor Stalnega sekretariata Transportne skupnosti s sedežem v Beogradu, je izpostavil najpomembnejše vidike podpore državam Zahodnega Balkana pri integraciji njihove prometne infrastrukture ter priložnosti za Slovenijo na tem področju.

Dr. Draško Veselinovič, predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja iz Bruslja, Mojca Kopše iz Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj ter Gašper Jež iz SID banke so predstavili storitve posameznih inštitucij na področju podpore slovenskim podjetjem pri poslovanju na tujih trgih.