Pomembna dejstva o plačevanju ETS kuponov in vpliv na TEŠ
To je bilo sicer znano že ob sprejemanju investicijskih odločitev, saj je bila shema trgovanja z emisijskimi kuponi (angleško Emmission Trading Scheme - ETS) uvedena leta 2005. V nadaljevanju pojasnjujemo ključne informacije o tem, zakaj TEŠ plačuje emisijske kupone, koliko jih prejme brezplačno, ali lahko prejme dodatne brezplačne kupone in kakšni so vplivi na prihodke Sklada za podnebne spremembe.
Zakaj TEŠ plačuje kupone ETS?
TEŠ je zaradi velikih emisij, ki jih povzroča, zavezanec sistema trgovanja z emisijskimi kuponi, ki je vzpostavljen na ravni EU (angleško Emmission Trading Scheme - EU ETS). Ta sistem trgovanja temelji na tem, da morajo vsi večji povzročitelji emisij enkrat letno za svoje emisije predati emisijske kupone, ki jih je na evropski ravni na voljo vsako leto manj. S tem se zagotavlja, da se emisije v sektorjih, ki so vključeni v ETS, vsako leto zmanjšujejo, zaradi stroškov emisijskih kuponov pa se spodbuja takšna proizvodnja, ki ne temelji na fosilnih gorivih, oziroma investiranje v tehnologije za zmanjševanje emisij. Del kuponov se vsako leto nekaterim dodeljuje brezplačno, preostale kupone pa morajo upravitelji naprav dokupiti na trgu. Količina brezplačnih kuponov je odvisna od panoge ter učinkovitosti posamezne naprave, pravila glede dodelitve brezplačnih kuponov pa so strogo regulirana na ravni EU.
Koliko brezplačnih kuponov dobi TEŠ danes?
V skladu z zakonodajo EU se emisijski kuponi za proizvodnjo električne energije ne dodelijo brezplačno, lahko pa se brezplačno dodelijo kuponi za daljinsko ogrevanje, največ do 30 odstotkov in še to zgolj za najučinkovitejše podnaprave. Emisije ogljikovega dioksida (CO2) iz TEŠ so v 2022 znašale 2.660.753 ton CO2, od tega je nastalo 96,25 odstotka emisij CO2 (2.560.980,72 ton) pri proizvodnji električne energije ter 3,75 odstotka emisij CO2 (99.772,28 ton) pri proizvodnji toplote za daljinsko ogrevanje. TEŠ je glede na učinkovitost daljinskega ogrevanja prejel 14.295 brezplačnih emisijskih kuponov, kar predstavlja okvirno 15 odstotkov potrebnih kuponov iz naslova emisij daljinskega ogrevanja.
Ali je možno dodeliti dodatne brezplačne kupone?
Pravila za brezplačno dodelitev emisijskih kuponov so harmonizirana in določena na ravni EU. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo lahko TEŠ dodeli le toliko brezplačnih emisijskih kuponov, kolikor mu jih pripada v skladu s pravili EU. Vsaka dodatna dodelitev bi pomenila neupravičeno državno pomoč in kršitev zakonodaje EU.
Kakšne so cene teh kuponov in kako se oblikujejo?
Cena emisijskega kupona se trenutno giblje okrog 70 evrov. Cene se oblikujejo na trgu, in sicer glede na ponudbo in povpraševanje.
Kam gredo prihodki iz prodaje kuponov ETS?
Prihodki iz naslova primarne prodaje emisijskih kuponov na ravni celotne EU se delijo med države članice. Del prihodkov se namenja za modernizacijski sklad, del za inovacijski sklad, velika večina prihodkov pa se deli med države članice na podlagi deležev, določenih v zakonodaji EU. Sloveniji pripada približno 0,49 odstotka teh prihodkov, ki se stekajo v Podnebni sklad, in morajo biti skladno z zakonodajo EU v celoti namenjeni ukrepom za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Sloveniji iz prodaje emisijskih kuponov na ravni EU dodatno pripadajo še sredstva v okviru modernizacijskega sklada, slovenska podjetja pa lahko projekte prijavljajo neposredno tudi na inovacijski sklad.
Ali bi zaustavitev ali zmanjšana proizvodnja TEŠ pomenila, da bi Slovenija imela na voljo manj sredstev?
Ne, delež prihodkov od prodaje emisijskih kuponov za Slovenijo je na ravni EU določen na podlagi zgodovinskih deležev emisij in se ne spreminja. Ti deleži so bili določeni leta 2009 in so vse od takrat nespremenjeni, ne glede na vse spremembe emisij v posameznih državah. Prihodki Podnebnega sklada zato niso neposredno odvisni od nakupa emisijskih kuponov s strani slovenskih podjetij in TEŠ.
Za kaj se lahko namenijo prihodki iz prodaje kuponov ETS?
Nameni porabe sredstev Podnebnega sklada so določeni z zakonodajo EU, v osnovi pa gre za ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Podrobnejši ukrepi, ki se v okviru teh namenov financirajo iz Podnebnega sklada, so določeni v programu porabe sredstev. Trenutno je v veljavi Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026.
Ali bi se lahko namenili tudi državni pomoči TEŠ?
Ne, glede na zakonodajo EU se sredstva Podnebnega sklada lahko porabijo zgolj za ukrepe za blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
Sistem trgovanja EU ETS temelji na tem, da morajo vsi večji povzročitelji emisij enkrat letno za svoje emisije predati emisijske kupone, vsako leto pa je na evropski ravni na voljo manjše število kuponov. S tem se zagotavlja, da se emisije v sektorjih, ki so vključeni v ETS, vsako leto zmanjšujejo, zaradi stroškov emisijskih kuponov pa se spodbuja proizvodnja, ki ne temelji na fosilnih gorivih, oziroma investiranje v tehnologije za zmanjševanje emisij. Sistem je učinkovit in pravičen. Emisije v sistemu ETS v Sloveniji so se od njegove uvedbe leta 2005 zmanjšale za 45 odstotkov.