Skupaj z drugimi resorji in institucijami jih pri obnovi po poplavah čaka še nekaj pomembnih ukrepov zaradi onesnaženih zemljin in degradacije okolja.

Po lanskih katastrofalnih poplavah je MOPE naročilo analizo mulja, ki jo je izvedel akreditiran laboratorij. Vzeli so osem vzorcev na različnih lokacijah v vseh petih koroških občinah (Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd). Rezultati so pokazali, da lahko mulj razdelimo v tri kategorije: inerten, nenevaren in nevaren. Na štirih lokacijah so analize pokazale, da gre za mulj inertnega značaja, na dveh lokacijah za nenevaren odpadek, na dveh lokacijah pa za nevaren odpadek, in sicer na lokaciji Poljana (nasproti gostišča Krivograd na Prevaljah in Cricket club na meji med Prevaljami in Mežico). Skladno s pogodbo o prevzemu in predelavi nevarnega mulja, ki je bila sklenjena na podlagi Zakona o javnem naročanju med MOPE in podjetjem Saubermacher Slovenija, je bilo lani decembra odpeljanih 1700 ton nevarnega mulja v predelavo v Avstrijo. Na podlagi aneksa št. 1 k navedeni pogodbi pa so marca 2024 odpeljali še dodatnih 500 ton nevarnega mulja. Pogodbena vrednost za 1700 ton odpeljanega mulja znaša 493.297,50 evrov z DDV, za dodatnih 500 ton pa 145.087,50 evrov, skupno torej 638.385,00 evrov z DDV.  

Inertni in nenevarni mulj 

Septembra lani je Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) odvzel vzorce iz protipoplavnega nasipa ob reki Meži pri Prevaljah, grajenega iz mulja, nanešenega po poplavah avgusta 2023. Namen preiskav v Geomehanskem laboratoriju ZAG-a je bil predvsem ugotoviti možnost uporabe mulja za vgradnjo v nasipe in zasipe. Ugotovili so, da sam mulj, predvsem zaradi visoke vlage, ni primeren za vgradnjo v nasipe in zasipe, zato je treba material izboljšati z vezivi.

Na podlagi prvih vmesnih rezultatov geomehanskih preiskav stabilizacije mulja z aditivi za povečanje trdnosti izhaja, da mulj ni škodljiv za okolje, če se stabilizira s primernimi dodatki. Rezultati izlužkov samega mulja kažejo, da je onesnaženost precej nizka. Rezultati pa tudi kažejo, da so celo mešanice z nižjim deležem veziv primerne za vgradnjo v nasipe in zasipe. Po strokovnem mnenju ZAG-a zaradi visoke vsebnosti finih zrn mulj ni primeren za cestne tampone, se bo pa lahko uporabil za geotehnične zasipe in druge nasipe, po predhodni ustrezni obdelavi, pri čemer je pred uporabo nujno treba izvesti vse potrebne analize glede mehanskih lastnosti in izluževanja. Po zadnjih razpoložljivih podatkih bo Direkcija RS za infrastrukturo v različnih prihodnjih investicijah porabila 100.000 m³ mulja, ki je nastal kot posledica poplav avgusta 2023.

Del mulja se je iz lokacij začasnega skladiščenja uporabilo za izvedbo izrednih ukrepov po avgustovskih poplavah na porečju reke Meže (zapolnitev zajed, zasipi ...). Večji del mulja iz lokacij začasnega skladiščenja bodo uporabili za vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje, neuporabljeni material pa bodo odložili na ustrezna odlagališča. 

Končno poročilo o vgradljivosti mulja, ki ga pripravlja ZAG, pričakujemo konec marca 2024.

Mulja ne uporabljajte za obdelovalne površine

Strokovnjaki iz Kmetijskega inštituta Slovenije ne priporočajo uporabe mulja, ki ga je naplavilo v lanskih avgustovskih poplavah, za vrtičke in kmetijske površine. Kmetijski inštitut je med drugim pripravil dokument z usmeritvami in dobrimi praksami za remediacijo poplavljenih tal in ravnanje z muljem na kmetijskih zemljiščih in vrtovih, v katerem je podal ustrezne ukrepe in navodila.

Ukrepi zaradi onesnaženih zemljin in degradacije okolja

Zaradi preteklih okoljskih bremen ter posledic poplav in plazov je treba v skladu z Zakonom o obnovi na območju Mežiške doline in Celjske kotline v najkrajšem možnem času urediti center za ravnanje z onesnaženimi zemljinami, ki nastanejo ob naravnih nesrečah in niso primerne za nadaljnjo uporabo, pri tem pa zagotoviti samozadostnost, saj zanašanje na obdelavo tovrstnih odpadkov v tujini ekonomsko in tudi okoljsko ni upravičeno. Izgradnja centra, ki bo potekala v soglasju z lokalno skupnostjo, bo strošek države, za njegovo upravljanje in izvajanje ravnanja z onesnaženo zemljino pa bodo podeljene koncesije. Glede na dosedanje odgovore nobena občina v Mežiški dolini ni pripravljena urediti lokacije za ravnanje z onesnaženimi zemljinami iz tega dela Slovenije.

MOPE je v sklopu sanacijskih ukrepov pripravil tudi osnutek Programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju vrtcev, šol in javnih igrišč v občinah Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd ter ga poslal v pregled in dopolnitev vsem petim občinam.

Ravnanje z odpadki

Na MOPE so bili ves čas aktivni na področju ravnanja z odpadki po poplavah. Občinam so posredovali ažurna navodila glede odlaganja in zbiranja odpadkov ter organizirali odvoz vseh komunalnih odpadkov, nastalih po avgustovskih poplavah. Ti so bili prepeljani na dogovorjena mesta, ki so jih določile občine. V tem trenutku poteka še odvoz komunalnih odpadkov iz obrtne cone na Otiškem vrhu.

Na ministrstvu se zavedajo, da jih pri popoplavni obnovi na okoljskem področju čaka še veliko izzivov. Te morajo reševati skupaj z občinami in ostalimi ministrstvi, ki prav tako izvajajo določena sanacijska dela na vodni in cestni infrastrukturi. Pri izvajanju sanacijskih ukrepov je treba stremeti k temeljiti in strokovni izvedbi.