Na posvetu so predstavili razpis za kompetenčne centre iz delovnega programa Chips JU, postopek za izbor izvajalca dejavnosti in nacionalni kompetenčni center za razvoj čipov in polprevodniških tehnologij. Polprevodniki so v jedru delovanja praktično vsake digitalne naprave in tudi v središču digitalnega in zelenega prehoda Unije, imajo pa tudi ključno vlogo v digitalnem gospodarstvu. Zaradi razvoja umetne inteligence imajo podjetja za izdelavo čipov rekordne dobičke, ki presegajo vse napovedi, delnice teh podjetij pa rastejo v nebo. Gre v glavnem za podjetja v ZDA.

Leta 2022 je delež proizvodnje najsodobnejših polprevodnikov v EU znašal deset odstotkov. Cilj EU je, da do leta 2030 podvoji delež proizvodnje na področju polprevodniških tehnologij, kvantnih tehnologij in čipov. EU to načrtuje z zmanjšanjem odvisnosti, izboljšanjem digitalne suverenosti, spodbujanjem naložb, krepitvijo zmogljivosti, varnosti, prilagodljivosti in odpornosti oskrbovalne verige Unije ter z  izboljšanjem sodelovanja med državami članicami.

Konec septembra lani je začela veljati Uredba o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (Akt o čipih). Na njeni podlagi bomo spodbujali podporno okolje za podjetništvo na področjih naprednih polprevodniških in kvantnih tehnologij ter čipov in mikroelektronike, pa tudi dostop do tehničnega in strokovnega znanja, prototipiranja in proizvodnje ter raziskovalno in razvojno dejavnost podjetij. Vzpostavitev mreže kompetenčnih centrov je eden izmed operativnih ciljev Pobude Čipi za Evropo, ki predstavlja prvi steber Akta o čipih. Iz pobude Čipi za Evropo izhaja tudi vzpostavitev platforme za načrtovanje čipov in pilotnih linij za njihovo proizvodnjo. Zagotavljanje podpornega okolja med drugim obsega pomoč pri dostopu do licenc ter linij, ki bodo omogočala nišno proizvodnjo čipov.

Novembra lani je vlada sprejela plan ukrepov, Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje, ki povzema ukrepe države na področju digitalizacije, tudi na temo naprednih polprevodniških tehnologij in čipov. Tam sta predvidena dva ukrepa: priprava strategije na področju polprevodniških tehnologij in čipov ter gradnja nacionalnega kompetenčnega centra na segmentu.

Nacionalni kompetenčni center na področju polprevodnikov in čipov bo omogočal dostop do tehničnega strokovnega znanja in eksperimentov ter pomagal podjetjem izboljšati zmogljivosti načrtovanja ter razvijati spretnosti. Pomagal bo tudi pri raziskavah, razvoju, inovacijah in načrtovanju. Ustanovitev kompetenčnega centra skupaj z objavo javnega poziva je predvidena letos, delovanje kompetenčnega centra pa od leta 2025 naprej.

Pri pripravi strategije na področju polprevodniških tehnologij in čipov do leta 2030 MDP sodeluje še z dvema ministrstvoma – Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije – ter s podpisniki sporazuma oziroma iniciative za sodelovanje na področju polprevodniških tehnologij in mikroelektronike. To so Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, FERI UM in Institut Jožef Stefan ter 20 organizacij iz gospodarstva.

Ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh je med razpravo spomnila: »Samo s sodelovanjem deležnikov raziskovalnega, izobraževalnega sektorja kot tudi gospodarstva in državne uprave ter učinkovito izmenjavo informacij, bomo za Slovenijo in njen razvoj na segmentu storili največ.«

Poleg tega bo Slovenija (oziroma Ministrstvo za digitalno preobrazbo) v kratkem podpisala Administrativni sporazum s skupnim evropskim podjetjem Chips JU, ki skrbi za izvajanje Uredbe – Akta o čipih. S tem se Slovenija »zaveže« k podpori izvajanja programa Chips JU in omogočena bo tudi finančna podpora – sofinanciranje razpisov skupnega podjetja Chips JU in slovenskih prijaviteljev, ki bodo s projekti uspeli na razpisih. Potekajo tudi dejavnosti v sklopu večdržavnega projekta na področju nizkoenergetskih procesorjev in polprevodniških čipov (IPCEI – mikrolektronika 2). Poleg prispevka k temu večdržavnemu projektu se Slovenija pripravlja tudi na dodatne dvostranske sodelovalne dejavnosti z drugimi državami članicami, zlasti z Avstrijo, Italijo in Belgijo (z raziskovalno in razvojno organizacijo Interuniversity Microelectronics Centre - IMEC).

Prof. dr. Marko Topič s Fakultete za elektrotehnike Univerze iz Ljubljane je posvet zaključil z mislijo: »Posvet je izjemnega pomena za slovensko nišno specializacijo na tako pomembnem področju, kot so polprevodniki in čipi, ki so podlaga za celovito digitalizacijo v vseh porah slovenskega prostora  in hkrati za krepitev gospodarskih dejavnosti na tem tako strateškem področju. Zelo pomembno je, da bomo poskrbeli za kadre, ki bodo nosilci tega strateškega razvoja in bodo hkrati lahko udejanjali vse izzive do leta 2030 in naprej.«