Na dogodku, ki se ga je udeležilo več kot petdeset udeležencev iz različnih držav in sektorjev, so bili predstavljeni prispevki iz Evropske komisije, Črne gore, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Tunizije, Španije in Slovenije. Projekt sofinancira Program Interreg IPA Adrion (angleško Potential candidate countries Adriatic and Ionian region - IPA ADRION). 

Rdeča nit dogodka, ki ga je kot lokalni partner izvedlo Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju, je bila predstavitev enega od možnih scenarijev zaščite Jadranskega in Ionskega morja, skladno z Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Dogodek je potekal v okviru procesa COP 23 (angleško Contracting Parties – COP) iz Portoroža, kjer je Slovenija decembra 2023 prevzela predsedovanje Barcelonski konvenciji. Takrat smo na obali gostili 21 visokih predstavnikov držav Sredozemlja, ki so podpisnice Barcelonske konvencije.

Tematsko usmerjevalna skupina za Kakovost okolja Evropske strategije za jadransko-jonsko regijo EUSAIR se je tudi tokrat izkazala kot odlična platforma za sodelovanje in naslavljanje tovrstnih tem z Evropsko komisijo. Dogodek je predstavljal prispevek k implementaciji ambiciozne Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki do navedenega leta predvideva 30 odstotno zaščito morij in 10 odstotno striktno zaščito morij. Slednje pomeni, da je z namenom ohranjanja skupnih ekosistemov v teh 10 odstotkih morja prepovedano vsakršno lovljenje morskih organizmov.

Program dogodka je bil usklajen s sinergijami okoljskega programa Združenih narodov, usklajevalne enote za Sredozemski akcijski načrt (angleško United Nations Environment Programme, The Mediterranean Action Plan – UNEP/MAP), z namenom oblikovanja trajnostne prihodnosti ekosistemov.

Goste je uvodoma pozdravil David Brozina, veleposlanik-namestnik stalnega predstavnika, predstavnik Odbora stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske unije (COREPER I), ki je izpostavil: »Akt o obnovi habitatov predstavlja pomembno usmeritev za doseganje ciljev biodiverzitete 2030, ne samo na morju, ampak tudi na kopnem. Narava nima svojega zaščitnika, zato je skupno sodelovanje znotraj EUSAIR še posebej pomembno.«

Njegovemu govoru je sledila predstavitev dr. Mitje Briclja, koordinatorja tematskega stebra 3 - Kakovost okolja v sklopu strategije EUSAIR, ki prihaja z Ministrstva za naravne vire in prostor. Predstavil je prispevek Portoroške deklaracije zasedanja COP 23 in Strategije EUSAIR k Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, pri čemer je izpostavil: »Poskus umestitve čezmejnih morskih zavarovanih območij v Jadranskem in Jonskem morju stremi k realizaciji ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki predvideva, da do leta 2030 zavarujemo 30 odstotkov EU morja, pri čemer bi bilo treba strogo zavarovati vsaj tretjino zavarovanih območij, kar znaša 10 odstotkov morja v EU. V Sloveniji smo v okviru predsedovanja Barcelonski konvenciji pripravili predlog za vse države EUSAIR, ki je plod slovenskega znanja. Po našem mnenju platforma stebra kakovosti v EUSAIR predstavlja primerno platformo za tovrstne pogovore. Ti pogovori pa pomagajo državam, da razmislijo o čezmejnih zavarovanih območjih tudi izven teritorialnih voda, saj ekosistemi ne priznavajo meja.«

V nadaljevanju je sledila predstavitev dr. Mitje Grbca, generalnega tajnika Društva za pomorsko pravo Slovenije, ki je v sodelovanju z mag. Markom Starmanom, zunanjim strokovnjakom TSG 3 (angleško Thematic Steering Group on Environmental Quality – TSG 3), pripravil scenarije za vzpostavitev mreže zavarovanih morskih območij v skladu s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Scenarij je predlog državam, kako bi lahko čezmejno uskladile ekosistemske storitve in prispevale k ohranitvi biotske raznovrstnosti v EUSAIR.

Humberto Delgado Rosa, direktor za biotsko raznovrstnost na Generalnem direktoratu za okolje Evropske komisije, je umestil zaščito in obnovo morske biotske raznovrstnosti v kontekst strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in Globalni okvir biotske raznovrstnosti Kunming-Montreal: "Zaščitena morska območja zagotavljajo pomemben del ekosistemskih storitev, ki so ključne za življenje, zdravje in razvoj ljudi. Pomembna so tudi za ribiče in modro gospodarstvo, saj je dobro dokazano, da učinek prelivanja okoli prepovedanih območij in strogo varovanih območij povečujejo ribolovne možnosti. Dober primer za to je Jadran okoli Jabuke/Pomo, kjer se zlasti nove generacije ribičev zavedajo prednosti zavarovanega območja za njihovo dejavnost«.

Države, ki si prizadevajo postati del Evropske unije, so na dogodku predstavljali strokovnjaki, ki so zbranim predstavili Program upravljanja obalnega območja. Senad Oprašić je v vlogi EUSAIR so-koordinatorja stebra usmerjevalne skupine TSG3 preko videa predstavil Program upravljanja obalnega območja Bosne in Hercegovine, Tamara Brajović in Djurdjina Bulatović iz Ministrstva za ekologijo, prostor in urbanizem Črne Gore pa sta predstavili Program upravljanja obalnega območja Črne Gore. Izpostavili sta: »Črnogorski prenos evropskega pravnega reda na področju ohranjanja narave in biodiverzitere je vse bolj skladen s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, kljub temu, da Črna Gora še ni država članica.« Predstavili sta tri nova morska zaščitena območja, ki jih je Črna Gora ustanovila v zadnjih treh letih. »Pri ustanavljanju teh zavarovanih območij smo uvideli pomen modrih in zelenih koridorjev, saj se je takoj pokazala potreba in smiselnost čezmejne zaščite.«

Dr. Peter Mackelworth iz hrvaške organizacije Marine Institute je podal video predstavitev z naslovom »Vključevanje ohranjanja morja v regionalne okvire pomorskega prostorskega načrtovanja za doseganje globalnih ciljev in ciljev EU do leta 2030« s poudarkom na ekološko ali biološko pomembnih morskih območjih.

Maria Garcies i Ramon, visoka predstavnica Konference obrobnih obmorskih regij, je predstavila vlogo regionalnih oblasti pri ohranjanju biodiverzitete.

Ob koncu srečanja je sledila še strokovna razprava, ki je ponudila zaključke, s katerimi bo tlakovana pot sprejetju prihodnjih ukrepov in sodelovanju na tem področju.

S svojo prisotnostjo nas je ob zaključku počastil še Gilles Kittel iz Generalnega direktorata Evropske unije za regionalno politiko in mesta. Poudaril je pomembnost makroregij v evropski uniji, saj združujejo vse države, tako članice kot nečlanice, za eno mizo Na ta način so primorane k reševanju skupnih izzivov za skupno prihodnost. Posebej je še prikazal podatke, da sta pri ohranjanju biotske raznovrstnosti posebej uspešni Slovenija in Hrvaška.

Konferenca v Bruslju na temo varstva morja in biotske raznovrstnosti je bila organizirana na podlagi sklepov, sprejetih v okviru Portoroške ministrske deklaracije Barcelonske konvencije COP 23. Glede na poročilo Evropske agencije za okolje se Jadransko-jonska regija ponaša z veliko biotsko raznovrstnostjo, a je tudi ena najbolj ogroženih v Sredozemlju.

Na dogodku so bili sprejeti naslednji zaključki

• Sprejeti je treba zaveze na makroregionalni in nacionalni ravni, da se zagotovi, da bo do leta 2030 vsaj 30 odstotkov obalnih in morskih območij jadransko-jonske regije učinkovito ohranjenih in upravljanih, s čimer bo regija usklajena s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Barcelonsko konvencijo po letu 2020 SAPBIO (angleško The Strategic Action Programme for the conservation of BIOlogical diversity – SAPBIO) in Globalnim okvirjem Kunming-Montreal za biotsko raznovrstnost.
• Na podlagi pravne analize in scenarija bi bilo mogoče do leta 2030 povečati morska zavarovana območja za 24 odstotkov (iz 10 na 34 odstotkov). Poleg tega bi se strogo zavarovana območja povečala z 0,5 odstotka na več kot 12 odstotkov. Takšna širitev bi morala temeljiti na obstoječih pravnih okvirih in pobudah, s posebnim poudarkom na regijah, ki presegajo 12 navtičnih milj.
• Okrepiti bi bilo potrebno prizadevanja za izvajanje nacionalnega in čezmejnega pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij, da se zagotovi okvir za uravnoteženje sistematičnega ohranjanja z razvojem trajnostnega in odpornega modro gospodarstvo.
• Potrebno je sprejeti nacionalne zaveze za zaustavitev degradacije in spodbujanje obnove morskih in obalnih območij z izvajanjem regionalnih okvirov in sporazumov, zlasti strategije EU za biotsko raznovrstnost in Barcelonske konvencije po letu 2020 – SAPBIO.
• Države je potrebno spodbujati k ratifikaciji in izvajanju Aneksa VI k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (angleško The International Convention for the Prevention of Pollution from Ships - MARPOL), hkrati pa spodbujati pomen določitve posebej občutljivih morskih območij v jadransko-jonski regiji.
• Čezmejno sodelovanje je potrebno na regionalni ravni za operacionalizacijo strategije EU za biotsko raznovrstnost, Barcelonske konvencije po letu 2020 SAPBIO in drugih ustreznih politik za uskladitev nacionalnih načrtov in strategij. Nadaljnja krepitev in širitev Kvadrilateralne komisije za zaščito Jadranskega morja naj bi zagotovila ustrezen mehanizem za spodbujanje sodelovanja.
• Večji poudarek je potrebno dati usklajevanju in digitalizaciji podatkov za obsežne kontrolne vrste, da se določijo območja povezljivosti za modre koridorje in kot kazalci regionalnega zdravja. Kot del tega bodo obogateni programi državljanske znanosti še naprej spodbujali skupno vrednost in priznanje enotnosti bogate naravne dediščine regije.
• Regionalne institucije bi morale zagotoviti zadostno podporo državam nečlanicam EU za doseganje regionalnih ciljev, ki jih začrta Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Barcelonska konvencija po letu 2020 SAPBIO. To bi omogočilo nadaljnji dialog s Sredozemskim akcijskim načrtom okoljskega programa Združenih narodov UNEP/MAP ter dostop do krepitve zmogljivosti in druge podpore regionalnih centrov dejavnosti.