Ministrica je v uvodnem nagovoru poudarila, da je v trenutnem položaju zadružništvo zelo pomembno: »Ključno je, da imamo takšen zadružni model kot do zdaj, saj je ključen pri povezovanju med deležniki, kjer je pomembno predvsem zaupanje. Menim, da je prav zaupanje tisto, kar nam v kmetijski politiki manjka, da dosežemo prehransko varnost, za katero si vsi prizadevamo. Delo, ki ga zadružniki opravljajo, je zame častivredno. Že vrsto let vztrajajo in povezujejo ljudi. Želim si, da bi nadaljevali svoje delo, saj je to tisto, kar trenutno v naši državi potrebujemo.«

Povezovanje med kmeti je podprto tudi v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, in sicer z intervencijo »Kolektivne naložbe v kmetijstvu za skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg in razvoj močnih in odpornih verig vrednosti preskrbe s hrano«. Namenjena je ureditvi zbirnih centrov, skladišč in hladilnic ter nakupu pripadajoče opreme za prvo prodajo kmetijskih proizvodov prodajnim posrednikom ali predelovalcem. Predlagala se bo tudi intervencija, ki bo namenjena nakupu tovornih vozil z opremo za dostavo in ohranjanje kakovosti kmetijskih proizvodov.

Kongres zadružne zveze je potekal že 51-ič. Prvi dan kongresa so celostno obravnavali pomen povezovanja, predvsem med deležniki v verigi, z gospodarstvom in naravo. V nadaljevanju kongresa je predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Polona Grahovac predstavila spodbudo za povezovanje slovenskih kmetov in deležnikov.

Zadružna zveza Slovenije združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug in tri podjetja. V zadruge, ki so članice zveze, je včlanjenih 13.500 slovenskih kmetic in kmetov, ki so hkrati njihovi lastniki, jih upravljajo in z njimi enakopravno poslovno sodelujejo. Kmetje se v zadruge včlanjujejo prostovoljno zaradi uspešnejšega nastopa na trgu in izboljšanja konkurenčnosti. Čez več kot 150-letno zgodovino so se zadruge razvile v pomembnega partnerja slovenskega podeželja, ki ima dragoceno vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti, sooblikuje prostor in kulturno krajino ter pomembno prispeva h kakovosti življenja na podeželju.