Nova leipziške listina iz leta 2020 gradi na zelenih, produktivnih in pravičnih mestih.

EUKN je platforma za znanja z urbanih tematik. Deluje kot stičišče urbane politike, raziskav in praks ter sodeluje s široko mrežo strokovnjakov za urbani razvoj na ravni  Evropske unije (EU). Belgija kot predsedujoča Svetu EU v svojem mandatu izpostavlja pomen prostorskega načrtovanja in upravljanja mest kot orodij za dosego prioritet EU na področju zelenega prehoda ter družbene pravičnosti.

Dr. Nataša Bratina, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev je v svojem prispevku izpostavila aktivnosti direktorata na področju priprave usmeritev in prilagajanja na učinke podnebnih sprememb z vzpostavitvijo ukrepov za odpornost mest na podnebne spremembe, predstavila vsebino priročnikov za načrtovanje  zelenega sistema mest in naselij  ter oblikovanje gradbenih parcel. Izpostavila je pomen izmenjave izkušenj pri izboljšanju odpornosti prostora na ekstremne vremenske dogodke, kot so bile lanskoletne poplave v Sloveniji, ter pomen izmenjave izkušenj in praks pri popoplavni obnovi. Aktivna popoplavna obnova trenutno poteka tudi na zahodu Nemčije in v Belgiji, kjer so se s katastrofalnimi poplavnimi dogodki soočili julija 2021 in obnova še ni zaključena.

Dr. Bratina je izpostavila še pomen digitalizacije v prostorskem načrtovanju ter navedla, da Slovenija kot ena prvih držav članic pravkar začenja z uvedbo e-poslovanja na področju izdaje gradbenih dovoljenj z uvajanjem sistema e-Graditev.

Kot večje prostorske izzive so predstavniki držav izpostavili še naraščanje razvojnih razlik med območji, nujnost izboljšanja upravljanja prostora znotraj funkcionalnih mestnih ali metropolitanskih območij, oskrba z energijo in prehod v klimatsko nevtralno družbo, spreminjanje prepoznavnosti krajin in izgubo krajinske raznovrstnosti, demografske spremembe ter izzive, povezane z omejevanjem rasti pozidanih območij ter usmerjanjem le te v notranjost mest.

Predvsem mesta na severozahodu Evrope ter območja nacionalnih prestolnic se soočajo z veliko rastjo prebivalcev, kar povečuje pritisk na prostor ter otežuje doseganje zastavljenih ciljev za izboljšanje kakovosti bivanja v mestih in na področju omejevanja rasti pozidanih območij v Evropi. Pri tem so izpostavili pomen dobrega, inovativnega urbanističnega načrtovanja mest s primernim zgoščanjem grajene strukture mest in zagotavljanjem zadostnih in kakovostnih zelenih in drugih javnih odprtih površin v mestih. Ta so temeljni gradnik in povezovalno tkivo mest ter so pomembna za dobro počutje prebivalcev in obiskovalcev ter zagotavljajo privlačno, zdravo, odporno in pravično mesto za vse.

Zasedanje so generalni direktorji sklenili z nekaterimi ugotovitvami in zaključki: evropska mesta se soočajo s skupnimi problemi in izzivi, pritisk na mesta se bo v prihodnje še povečeval. Za učinkovito reševanje teh izzivov  je nujen celovit pristop, izboljšanje sodelovanja med urbanimi in podeželskimi območji  ter krepitev vloge urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Probleme mest je treba celoviteje in enotno v večjem obsegu nasloviti tudi v politikah EU in se zavzemati za izvajanje v praksi.

Na dogodku so sodelovali generalni direktorji pristojni za urbani razvoj in prostorsko načrtovanje ter drugi visoki predstavniki držav iz Belgije, Francije, Nizozemske, Nemčije, Poljske, Češke, Slovaške, Romunije in Slovenije. Srečanje se je zaključilo s popoldanskim ogledom severnega dela mesta Bruselj (Noordwijk) ob rečnem kanalu, za katerega je predvidena velikopotezna prenova (predstavili so idejne načrte in posamezne zasnove rešitev z umeščanjem mešane rabe v ta del mesta, ki je bil do sedaj zgolj poslovna cona.