Skoči do osrednje vsebine

Podnebni svet se je sestal na peti redni seji

V četrtek, 7. marca 2024, je potekala peta seja Podnebnega sveta pod vodstvom namestnika predsednika Podnebnega sveta, dr. Jonasa Sonnenscheina. Osrednja tema obravnave je bilo stanje sektorja rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva (angleško Land Use, Land Use Change and Forestry - LULUCF) ter zanj določena metodologija, ki se uporablja za izračunavanje emisij toplogrednih plinov.

Seja je bila izvedena v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, ki je za Podnebni svet in predstavnike MOPE pripravil predavanja o stanju gozdov, načinu zbiranja podatkov in projekcijah, povezanih s sektorjem LULUCF.

V prvem predavanju dr. Mitje Skudnika je bila predstavljena nacionalna gozdna inventura kot mednarodno priznan vir podatkov o gozdovih. Podatki predstavljajo stanje gozda, med drugim tudi z vidika lesne zaloge in zaloge ogljika v njem. V drugem predavanju je dr. Gal Kušar poudaril, da je potrebno aktivno gozdno gospodarjenje. V zastaranih gozdovih naravne ujme povzročijo več škode, prav tako pa imajo manjši prirastek in zato tudi manjše naravne ponore. Dr. Boštjan Mali je prestavil projekcije emisij toplogrednih plinov sektorja, ki zaradi zahtevane evropske metodologije za izračunavanje emisij kažejo na neugoden trend za Slovenijo. Diskusija je potekala v smeri reševanja te problematike.

Na dnevnem redu je bila poleg seznanitve s časovnico sprejemanja Energetskega zakona ter časovnico posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) tudi diskusija o rezultatih javnomnenjske raziskave Evrobarometra. Člani so mnenja, da so rezultati spodbudni z vidika oblikovanja podnebnih politik. Po podatkih namreč 77 odstotkov državljanov Evropske unije (EU) meni, da so podnebne spremembe v tem trenutku zelo resen problem. Prav tako pa več kot osem od desetih vprašanih meni, da je pomembno, da njihova vlada sprejme ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti. 58 odstotkov državljanov EU meni, da bi bilo treba pospešiti uporabo obnovljivih virov energije, povečati energetsko učinkovitost in pospešiti prehod v zeleno gospodarstvo.