»Dijake v srednjih lesnih šolah smo želeli pripraviti do tega, da bi ti že pred vstopom na trg delovne sile razmišljali o možnosti ponovne uporabe lesa ali nadgradnji obstoječih lesenih izdelkov in doseganju daljše življenjske dobe le-teh. Spodbuditi smo želeli projektno delo mladih, hkrati pa omogočiti posameznikom, da razvijejo in predstavijo svoje ustvarjalne ideje,« je ob tem povedala Janja Ribič iz Sektorja za okolje. »Spodbujali smo uporabno vrednost projektov in povezovanje šol z javnimi naročniki ter podjetji, ki so dijakom zagotovili surovino – odpaden ali odslužen les.« Nekateri so se odločili tudi za zbiranje lesa na ravni lokalne skupnosti.

K sodelovanju je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo lani povabilo srednje šole v Sloveniji, ki imajo program obdelave lesa in v prvih dneh decembra k izvedbi povabilo dijake najbolj zanimivih treh skupinskih projektov in pet individualnih projektov. Dijaki so svoje ideje razvijali v medsebojnem sodelovanju z mentorji in profesorji. Rezultat so estetsko dovršeni izdelke z domišljeno uporabno vrednostjo, ki so primer dobre prakse tudi za uveljavljene mizarje, predvsem pa so navdih mladim mizarjem, kakšne možnosti ponovna uporaba ponuja. Ekipa Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter predstavniki Direktorata za lesarstvo iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so si izdelke ogledali v tem tednu.

Projekti dijakov kot vzor in motivacija za mlade mizarje

Ministrstvo je k izvedbi individualnih projektov povabilo pet dijakov iz Srednje lesarske šole v Ljubljani. Benjamin Kmetič je izdelal dvižno mizo iz odsluženega parketa, Gal Ključevšek je kitaro predelal v klubsko mizo, Nik Godina je restavriral stojalo za vinski sod, Martin Novak je predelal staro kmečko skrinjo v klubsko mizico, Anton Martin Klavž pa je izdelal omarico iz lesa, ki je bil nekoč del skednja.

Dijaki so izvedli tudi tri skupinske projekte. Skupina dijakov drugega letnika Šolskega centra Krško – Sevnica iz programa Mizar je tako iz odsluženih lepljenih plošč izdelala bobne imenovane kahoni. Mentor dijakov gospod Boštjan Čepin je povedal, da na šoli ogromno pozornosti namenjajo trajnostni rabi lesa: »Šele ko les da od sebe vso svojo vrednost, pride na vrsto kurjenje. Tudi šola deluje z lokalnimi mizarji, ki donirajo ostanke, s katerimi se dijaki učijo. Mladi mizarji namreč tako dobijo prepotrebno prakso in tehnološka znanja, ki jih morajo obvladati.« Z ostanki materialov, ki bi sicer šli v mlin, so izdelali kahone. Te so dijaki z mentorjem zasnovali na način, da so ustvarili praktično vrednost, izdelavo prilagodili tehnološkim zmogljivostim in pa dimenzijam ostankov, s katerimi so delali. »Poleg tega smo morali preučiti tudi mehanizem, ki deluje pri bobnu,« še pove Čepin in doda, da so se pri tem vsi neizmerno zabavali.

Srednji lesarski šoli v Ljubljani sta bila v izdelavo zaupana dva skupinska projekta – Matej Močnik in Luka Avbelj sta restavrirala stare cerkvene klopi, Nik Podbelsek in Sebastian Zajc pa sta iz 150 let starega lesa naredila manjšo savno z jacuzzijem in tušem. Mentor dijakov gospod Simon Avbreht je dejal, da so zadovoljni, da so lahko sodelovali na projektu: »Verjamem, da bo ta izkušnja motivacija za mnoge projekte, ki sledijo, predvsem pa me veseli, da je les tako dobili novo življenje.«

Leseni savna razstavljena v okviru sejma DOM

Posebno pozornost že te dni dobiva lesena savna, ki sta jo izdelala Nik Podbelsek in Sebastian Zajc, za kar sta potrebovala dober mesec dela. Dijaka sicer pravita, da je bilo delo naporno, vendar jima je bilo v užitek, saj ni šlo za proizvodno delo ampak za izdelke po meri, kjer je bil prav vsak del nekaj posebnega in zanimivega. Dijaki so savno tudi že testirali in zagotavljajo, da brezhibno deluje. Do nedelje je na ogled na sejmu DOM, in sicer na razstavnem prostor Srednje lesarske šole v Ljubljani.