Državna sekretarka je v uvodnem nagovoru poudarila, da je Slovenija že od nekdaj dežela izjemne pestrosti in izvirnosti stavbarstva v lesu ter bogate rokodelske, tesarske in mizarske tradicije. Dodala je, da je les tudi vedno bolj prisoten: »V zadnjem desetletju nam je s skupnimi močmi že uspelo, da se les danes praktično povsod v predelavi in gradbeništvu vse bolj upošteva tako med oblikovalci in načrtovalci kot med proizvajalci in gradbeniki. Vse bolj ga cenijo tudi potrošniki oziroma naročniki. Vendar v trenutnih svetovnih političnih in težkih gospodarskih razmerah na glavnih slovenskih izvoznih trgih predelava in uporaba lesa nedvomno pomenita nadaljnji izziv in tudi priložnost za Slovenijo.«

Predstavila je zaveze Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so zapisane v Operativnem programu za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa za obdobje 2022–2026 ter v Izvedbenem dokumentu ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030. »Ministrstvo je za naložbe v gozdno-lesno verigo v Programu razvoja podeželja 2014–2020 upravičencem izplačalo 35 milijonov evrov. V novem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo prav tako podpiramo naložbe v gozdarstvo in prvo predelavo lesa v skupni vrednosti 36,7 milijona evrov.«

Glavni vsebinski poudarki Dneva slovenskega lesarstva 2024 so bili dogajanje na naših najpomembnejših izvoznih trgih, dejavnosti in razvojne spodbude za lesno panogo, primeri razvoja novih lesnih materialov in inovativne uporabe lesa pri gradnji in obnovi objektov ter odprta razprava med raziskovalci, podjetji in dobavitelji tehnološke opreme o izzivih razvoja pri prehodu v krožno ekonomijo in pri prilagajanju učinkom podnebnih sprememb.