COP28 se je končal s sprejetim dogovorom glede globalnega pregleda stanja ter ostalimi pomembnimi odločitvami s področja blaženja, prilagajanja in financiranja podnebnih sprememb. Na konferenci je potekal tudi obsežen spremljevalni program, v okviru katerega je Slovenija organizirala več stranskih dogodkov.

Z namenom predstavitve zaključkov in zavez, sprejetih na mednarodnih podnebnih pogajanjih ter njihovega pomena v povezavi z aktivnostmi, ki jih izvajamo v Sloveniji, je na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo potekal dogodek, na katerem so sodelovali člani Podnebnega sveta, Sveta za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja ter Mladinski svet Slovenije.

Minister mag. Bojan Kumer je poudaril, da čeprav sprejeti dogovor ni popoln, predstavlja prelomnico, saj prvič v zgodovini mednarodnih podnebnih pogajanj neposredno omenja fosilna goriva kot glavnega krivca za podnebne spremembe. Hkrati dogovor predstavlja obvezo, da nadaljujemo ambiciozno podnebno politiko doma, sprejmemo Podnebni zakon ter učinkovito izvajamo ukrepe, ki nas vodijo v podnebno nevtralnost najkasneje do leta 2050.

Pregled mednarodnih dogajanj je ključnega pomena za usmeritve v prihodnosti in razvoj energetsko-podnebnih politik v Sloveniji. Po predstavitvi je sledila razprava, kjer so udeleženci naslovili tudi novo objavljeno komunikacijo Evropske komisije o evropskem podnebnem cilju za leto 2040. V okviru slednje evropska institucija priporoča 90-odstotno neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za leto 2040 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, v skladu z znanstvenimi priporočili Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe.

Nov cilj bo omogočil Evropski Uniji, da nadaljuje pot, ki sta jo določila evropski Podnebni zakon in Pariški sporazum za oblikovanje gospodarstva, odpornega na grožnje, ki so posledica podnebnih sprememb, brez fosilnih goriv in drugih kritičnih odvisnosti, s konkurenčno industrijo čistih tehnologij, s poudarkom na upoštevanju vseh družbenih skupin.

Državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje, Uroš Vajgl, je pri tem pojasnil, da bodo za dosego 90-odstotnega cilja potrebni številni politični pogoji, vključno s popolnim izvajanjem že sprejetih politik in ukrepov za leto 2030, ki so v Sloveniji zajeti v Dolgoročni podnebni strategiji, osnutku posodobljenega Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) in v predlogu Podnebnega zakona, ki je v pripravi.

Pred objavo omenjene komunikacije Evropske komisije se je Slovenija pridružila skupnemu pismu podnebno ambicioznih držav članic EU, ki med drugim poudarja, da je ključno, da EU še naprej vodi z zgledom, in da mora na tej poti zagotoviti, da bo podnebno delovanje priložnost za vse. Doseganje naših podnebnih ciljev na stroškovno učinkovit način je bistveno za gospodarsko rast, energetsko varnost in povečanje industrijske konkurenčnosti EU. Ključno bo zagotoviti odpornost EU, v celoti izkoristiti koristi zelenega prehoda prek trgovine na osnovi pravil in okrepiti odprto strateško avtonomijo EU, kot tudi zagotoviti konkurenčno prednost na globalni ravni.