Temeljni cilj projekta, ki ga izvaja Geodetski inštitut Slovenije (GI), vodi in financira pa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), je ljudem z različnimi oviranostmi, to je gibalno oviranim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim ter starejšim omogočiti samostojno mobilnost in dostopnost v javnem prostoru.

Na dogodku, ki je bil namenjen sodelujočim občinam podravske regije, je Vojmir Drašler z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo izpostavil uspešnost projekta, ki jo pripisuje predvsem trajnostni naravnanosti projekta. Projekt namreč poteka neprekinjeno že osmo leto zapored, vanj pa se je vključilo 79 občin z več kot 1,4 milijona prebivalcev. Dodal je, da marsikje po državi ustrezna dostopnost še ni zagotovljena, vendar se stanje tudi s pomočjo omenjenega projekta relativno hitro izboljšuje.

Mag. Roman Rener, vodja projekta na GI-ju je izpostavil dobro sodelovanje vseh partnerjev projekta: ministrstva (MOPE), Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIOS) in občin. »Posebno vrednost projektu daje tudi povsem digitalni zajem podatkov, ki ga na terenu izvajajo invalidi sami. Do zdaj je bilo zajetih že več kot 50.000 objektov po standardu. Podatki služijo za izdelavo spletne in tiskane karte dostopnosti, izdelavo akcijskih načrtov za odpravo ovir ter navigacijo v prostoru,« je dodal Rener.

Strokovni sodelavec GI-ja, Jani Demšar je predstavil proces nabora terenskih podatkov o dostopnosti infrastrukture. V sodelujočih občinah zajeti podatki o dostopnosti (na primer pločnikov, cest, križišč, toaletnih prostorov, parkiranih mest, javnih stavb, postaj in postajališč in drugo) so vsem uporabnikom na voljo brezplačno, invalidom omogočajo boljšo mobilnost, upravljavcem infrastrukture pa služijo kot podlaga za odpravo ovir v urbanih prostorih. Na dogodku so spregovorili tudi o spletni dostopnosti. Sabina Janičijević iz sektorja za dostopnost na Založbi Beletrina je izpostavila, da spletna mesta in mobilne aplikacije pogosto še vedno niso urejene v skladu s smernicami za dostopnost spletnih vsebin.

Podžupan Mestne občine Ptuj, Boštjan Šeruga, je povedal, da ga veseli, da je ozaveščenost glede dostopnosti vedno večja, vendar se na občini zavedajo, da je prostora za izboljšave v praksi še veliko. Petra Šuster, predsednica Sveta invalidov Mestne občine Ptuj je pohvalila dobro sodelovanje občine, sveta invalidov in invalidskih organizacij, ter naštela nekaj ključnih izboljšav na področju dostopnosti v Mestni občini Ptuj. Izpostavila je namestitev dvižne ploščadi za invalide na železniški postaji, ureditev invalidom prilagojenih javnih sanitarij v občini, postavitev igral za uporabnike invalidskih vozičkov in nakup indukcijske zanke na Mestni občini Ptuj. Tadej Zorec, z oddelka za gospodarske dejavnosti Mestne občine Ptuj, je dodal, da občina za odpravo ovir v prostoru vsako leto zagotovi sredstva iz proračuna, seveda pa si prizadevajo, da bi bila ta sredstva v prihodnosti občutno višja. Dogodka se je udeležila tudi Polona Perger z Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki je pohvalila napredek občine na področju dostopnosti: »Občina je namestila kar nekaj taktilnih oznak, seveda si jih mi, ki se hočemo gibati samostojno, želimo še več.« Kot veliko oviro je izpostavila spletno dostopnost, saj spletne strani pogosto niso prilagojene ljudem z različnimi oviranostmi: »Tudi pri uporabi spleta bi bila rada samostojna, a se pogosto znajdem v »temi«, saj spletna stran ni urejena v skladu s smernicami, posledično pa bralnik zaslona ne zazna vsebine.«

Z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti in vključenosti oseb z ovirami občine spoštujejo zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije OZN o pravicah invalidov in EU Strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve ter Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Cilj projekta je priključiti vseh 212 slovenskih občin. Vsi podatki o dostopnosti infrastrukture so uporabnikom na voljo brezplačno na spletni strani Dostopnost prostora.