Kljub globalnim izzivom, kot so neugodna gospodarska situacija, visoki transportni stroški in omejitve potovanj, ter avgustovskim hudim poplavam v Sloveniji, je turizem pri nas okreval hitreje od evropskega in globalnega povprečja. Število turističnih prihodov in prenočitev je tako ponovno doseglo ravni izpred pandemije covid-19.

V Sloveniji smo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije lani našteli skoraj 6,2 milijona prihodov turistov. Ustvarili so nekaj več kot 16,1 milijona prenočitev, kar je največ doslej.

Glede na leto 2022 se je število prihodov povečalo za 5,5 odstotka, število prenočitev pa za 3,5 odstotka. V primerjavi s predkoronskim letom 2019 pa je bilo prihodov turistov za 0,6 odstotka manj, medtem ko se je število njihovih prenočitev povečalo za 2,2 odstotka.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je dejal: »Na te rezultate moramo biti ponosni, saj jih je turistična panoga ustvarila kljub avgustovskim katastrofalnim poplavam na višku glavne poletne sezone. Pomembno je tudi, da se krepi tudi vrednost izvoza potovanj. V obdobju od januarja do novembra 2023 je po podatkih Banke Slovenije namreč znašala 3,08 milijarde evrov, kar je za 10 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Ti rezultati tudi dokazujejo, da je slovenski turizem odporen. S tem pa tudi dokazujemo, da znamo in zmoremo kljubovati tudi največjim izzivom. Pri tem je zelo pomembno medsebojno razumevanje in sodelovanje tako države na eni strani, kot na drugi strani občin, vseh turističnih podjetij in organizacij ter njihovih zaposlenih, kot tudi vseh prostovoljcev, ki s svojim delom na lokalni ravni ustvarjajo višjo kakovost in prepoznavnost slovenskih turističnih destinacij. Verjamem, da smo na dobri poti k uresničitvi vizije slovenskega turizma 'zelene butičnosti, z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse'«.

Minister Han je ob tem poudaril, da ministrstvo skladno s strategijo slovenskega turizma do 2028 na državni ravni sledi cilju povečanja kakovosti turističnih storitev in dvigu dodane vrednosti. »Od tega bodo imeli več ne samo turistična podjetja, ampak tudi njihovi zaposleni in nenazadnje lokalno prebivalstvo. V prihodnje moramo zato nadaljevati še z dvigovanjem kakovosti turističnih produktov. Pri tem bo pomembno tudi okrepljeno upravljanje in povezovanje na regionalni – destinacijski ravni, saj želimo turizem čimbolj enakomerno razvijati po vsej državi in to čez vse leto. Vse to pa je skladno z načelom strategije »Nekaj več in veliko bolje« – torej zmerno povečanje kapacitet, vendar predvsem zagotavljanje večje kakovosti in s tem dodane vrednosti za vse,« je bil jasen Han.

Na letni ravni 18-odstotna rast mednarodnih turističnih prihodov

V primerjavi z letom 2022 se je število prihodov tujih turistov lani povečalo za 18,4 odstotka, domačih je bilo za 20,6 odstotka manj. Število prenočitev so medtem tuji turisti na letni ravni povečali za 14,7 odstotka, prenočitev domačih turistov pa je bilo za 17 odstotkov manj.

V primerjavi z letom 2019, letom pred pandemijo, so se prihodi domačih turistov povečali za 0,4 odstotka, medtem ko je bilo prihodov tujih turistov za 0,9 odstotka manj.

Po najnovejših podatkih Svetovne turistične organizacije so mednarodni prihodi na svetovni ravni leta 2023 zaostajali za letom 2019 še za 12 odstotkov, v Evropi pa za šest odstotkov. Slovenija je torej okrevala hitreje od evropskega in svetovnega povprečja.

Glede na leto 2019 je bilo povečanje števila ustvarjenih prenočitev turistov v Sloveniji v letu 2023 2,2-odstotno. Pri tem je število prenočitev tujih turistov poraslo za 1,6 odstotka, prenočitev domačih turistov pa je bilo za 3,8 odstotka več.

Razmerje med prenočitvami domačih in tujih turistov se je praktično izenačilo s tistim iz obdobja pred pandemijo.

Močna rast prihodov z nemškega in višegrajskih trgov

Najpomembnejši tuji trgi slovenskega turizma so bili tudi lani Nemčija, Italija in Avstrija. Sledili so češki, nizozemski, hrvaški, madžarski, francoski, poljski in britanski trg.

Glede na leto 2019 je močno poraslo število prenočitev nemških turistov (+ 24,4 odstotka). Visoke rasti dosegamo tudi na trgih višegrajske skupine (Češka +28,8 odstotka, Madžarska +14,1 odstotka, Poljska +31,4 odstotka in Slovaška + 36,5 odstotka) ter z Nizozemske (+9,9 odstotka), iz Belgije (+7,1 odstotka), Francije (+28,9 odstotka) ter iz Hrvaške (+15,5 odstotka).

Počasneje pa se po pandemiji vračajo turisti iz Italije (-15,6 odstotka), Združenega kraljestva (-13,6 odstotka) in Avstrije (-3,3 odstotka). Večletni trendi so sicer tudi na teh trgih ugodni in nakazujejo okrevanje.

Več informacij o prihodih in prenočitvah turistov v lanskem letu najdete na spletni strani STO.

Ministrstvo z dvema javnima razpisoma in akcijskim načrtom

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) tudi v letošnjem letu skladno s strategijo slovenskega turizma sledi cilju povečanja kakovosti turističnih storitev in dvigu dodane vrednosti. V ospredju je tudi prilagajanje turizma podnebnim spremembam.

To se odraža v velikem investicijskem ciklu, ki ga je ministrstvo zagnalo v zadnjih dveh letih in vključuje spodbude  za investicije v trajnostne in kakovostne turistične nastanitve, prestrukturiranje smučarskih središč v gorske centre s celoletnim turizmom ter investicije v obnovo objektov in površin javne turistične infrastrukture v turističnih destinacijah. Skupaj z investitorji bo ministrstvo letos nadaljevalo izvajanje podprtih projektov v okviru lanskoletnih javnih razpisov, in sicer 58 projektov investicij v prenovo ali novogradnje turističnih nastanitev ter 58 projektov investicij v javno in skupno turistično infrastrukturo ali naravne znamenitosti.

Letos ministrstvo načrtuje dva javna razpisa, in sicer javni razpis za spodbujanje uvajanja okoljskih znakov za ponudnike v gostinstvu in turizmu predvidoma v februarju v višini 300.000 evrov ter javni razpis za razvoj turizma v turističnih destinacijah v okviru Evropske kohezijske politike predvidoma v vrednosti sedmih milijonov evrov.

Pri uresničevanju Strategije slovenskega turizma 2022–2028 ministrstvo, katere nekatere ukrepe že izvaja, pa v letošnjem letu načrtuje še pripravo akcijskega načrta, ki bo vključeval ukrepe in aktivnosti različnih ministrstev.

Na področju zakonodaje se medtem obeta sprememba zakona o gostinstvu, ki bo izboljšala pogoje dela turističnih ponudnikov.

STO v ospredje postavlja umetnost in kulturo

Tudi na STO v letu 2024 nadaljuje številne promocijske in komunikacijske aktivnosti, kot so globalna digitalna kampanja na 21 tujih trgih, sodelovanje z vrhunskimi športniki – ambasadorji slovenskega turizma, partnersko sodelovanje na najvidnejših mednarodnih športnih prireditvah doma in v tujini, nastopi na sejmih, borzah, delavnicah in drugih poslovnih dogodkih po svetu, kampanja Moja Slovenija na domačem trgu ter sodelovanja z najuglednejšimi tujimi združenji, znamkami in mediji.

Na področju razvoja nadaljujemo izvajanje projekta vzpostavitve Nacionalnega informacijskega središča, nadgradnjo in digitalizacijo Zelene sheme slovenskega turizma, pripravljamo številne izobraževalne in strokovne dogodke in tako naprej.

Pri tem pa v ospredje stopa nova osrednja promocijska tematika STO za 2024 in 2025, to je umetnost in kultura. Osrednji cilj STO v prihodnjih dveh letih je tako predstavljati Slovenijo kot trajnostno, sodobno in ustvarjalno destinacijo, ki jo zaznamujejo vrhunski ustvarjalci in umetniška produkcija, festivali in prireditve ter ohranjena kulturna dediščina. Za dosego teh ciljev se bomo osredotočali tako na sodobne veje umetnosti, kot so likovna umetnost, literatura, fotografija, glasba, film, ples, gledališče in tako naprej, kot tudi na tradicijo in kulturno dediščino.​

V luči nove krovne tematike v naše delo vpeljujemo tudi nov koncept pripovedovalcev s področij kulture, umetnosti in kreativnosti.  Gre za vrhunske slovenske umetnike in ustvarjalce, ki so prepoznavni v tujini. Ključni cilj sodelovanja z njimi je dvig privlačnosti in ugleda Slovenije kot destinacije umetnosti in kulture.  

Prvo tovrstno sodelovanje smo sklenili z mladimi umetniki, skupino Joker Out, s katerimi načrtujemo objave na družbenih omrežjih ter foto oz. video zgodbo za nagovarjanje zlasti novih generacij popotnikov. V prihodnjih tednih in mesecih pa bomo razkrili še več osebnosti s področja umetnosti in kulture, ki nam bodo pomagali pripovedovati zgodbe slovenske umetnosti in kulture ter slovenskega turizma.