Med neprimerna ravnanja sodijo predvsem vožnja z motornimi sanmi zunaj poligona, smučanje zunaj označenih smučišč, sprehajanja psov v naravo brez nadzora in pohodi zunaj uhojenih poti.

Živali so sicer prilagojene na zimo z menjavo letne dlake z zimsko, tolšča, ki jo pridobijo v jesenskih mesecih, pa jim pomaga prebroditi mrzli del leta. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi je čim manj gibanja in nepotrebnega porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir. Prav zato je pomembno, da se kot souporabniki življenjskega prostora živali zavedamo, da divjad vsako vznemirjanje moti in jo lahko v skrajnih primerih tudi življenjsko ogrozi.

Ob tem še posebej opozarjamo na pogosto izpuščanje psov s povodcev v življenjski prostor divjadi brez potrebnega nadzora, še posebno, če jo začnejo psi preganjati. Pomanjkanje hrane, izguba dodatne energije zaradi mraza ter dodatno zaradi bega so lahko za divjad usodni, saj živali težko nadomestijo izgubljeno energijo, oslabele živali pa so še lažji plen, lahko zbolijo in nenazadnje shirajo.

V zaostrenih zimskih okoliščinah za divjad ustrezno poskrbijo tako lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom kot tudi lovci iz lovskih družin v preostalih loviščih. V obdobju primanjkovanja hrane divjad uporablja krmišča, določena v načrtih upravljanja z divjadjo, na katerih je krmljenje dovoljeno le lovcem, ki so strokovno usposobljeni. Zato velja posebno opozorilo vsem, ki niso člani lovskih organizacij, da ne poskušajo sami zalagati krmišč ali krmiti divjadi na neprimernih mestih oziroma v bližini človeških bivališč. To opravilo je torej treba prepustiti lovcem, saj lahko z nepravilnim krmljenjem divjadi povzročimo več škode kot koristi.

Divjad pozimi torej še posebej potrebuje mir, zato je ne ogrožajmo z neprimernim ravnanjem in posegi v njeno življenjsko okolje. Spoštujmo gozd in njegove prebivalce.

Na tematski spletni strani Skrbno z gozdom najdete več informacij o gozdnem bontonu.