Na zemljevidu Evropske komisije tudi projekti slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost
Države članice za izvedbo svojih reform in naložb koristijo tudi evropska sredstva- za okrevanje in odpornost. Glavni namen teh sredstev je okrevanje in krepitev odpornosti držav članic po pandemiji covida-19, s poudarkom na zelenem in digitalnem prehodu.
Podlaga za koriščenje sredstev mehanizma, ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja NextGenerationEU, in sredstev za izvajanje evropskega načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv ter pospešitev zelenega prehoda, so nacionalni načrti za okrevanje in odpornost (NOO).
Na zemljevidu so trenutno poleg informacij o izvajanju nekaterih reform predstavljeni tudi primeri projektov na sledečih naložbah slovenskega NOO:
- krepitev kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti oskrbe,
- zagotavljanje javnih najemnih stanovanj,
- sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte,
- podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij,
- trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture,
- program digitalne transformacije podjetij,
- čezmejni in večdržavni projekti za skupno evropsko infrastrukturo podatkov in storitev,
- čezmejni in večdržavni projekti za nizkoporabne procesorje in polprevodniške čipe ter
- večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo.
Pri nedavni posodobitvi so bili med drugimi na zemljevid umeščeni projekti obnove nekaterih gradov, kot so Negova, Kozlov rob in Ormož, projekt krepitve paliativnih mobilnih timov, gradnja nove Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, projekti s področja digitalne transformacije podjetij, in zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v Mariboru, Velenju, Rogaški Slatini in Novi Gorici.
Evropska komisija bo zemljevid (v angleščini) s pomočjo držav članic ažurirala predvidoma štirikrat na leto.