»Tudi to predsedovanje je dokaz, da je Slovenija pomembna pomorska država. Morda se doma tega nekoliko premalo zavedamo: imamo morje, ki so vrata v svet, in marsikatera država nam to zavida,« je poudarila mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo v funkciji ministrice za naravne vire in prostor.

Vode ne poznajo meja. In če jih hočemo modro in zeleno upravljati od izvira do morja, moramo države čezmejno sodelovati, usklajevati cilje in akcije. V času globalnih podnebnih sprememb je to še toliko bolj pomembno. mag. Alenka Bratušek, ministrica

Slovenija je na tem področju ugledna partnerica. Prvič, smo pobudniki medregionalnega vodnega sodelovanja Podonavje-Črno morje-Sredozemlje, ki bo prvič v zgodovini s programom ukrepov povzelo najbolj mednarodno porečje na svetu po načelu »od izvira do morja«. Drugič, pripravljamo ukrepe za uveljavitev celotnega Sredozemlja kot območja z zmanjšano emisijo žvepla iz ladijskega prometa, ki bodo uveljavljeni prav v času slovenskega predsedovanja Barcelonski konvenciji, kar je zelo velik in pomemben korak. Tretjič, vsebinsko bomo celovito povezali upravljanje porečij, obal in morja, kar vizualizira tudi uradni logotip slovenskega COP 23, ki povzema dinamičnost modrih in zelenih koridorjev. In četrtič, velik del zasedanja bo namenjen vključevanju mladih v načrtovanje in izvajanje ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe ter trajnostno rabo naravnih virov.

O zasedanju v Portorožu

Zasedanje bo razdeljeno na tri dele: plenarno zasedanje pogodbenic (21 držav in Evropska unija), na katerem bodo te pregledale izvajanje konvencije in njenih protokolov ter začrtale smer delovanja v prihodnjem dveletnem obdobju. Ministrsko zasedanje, na katerem bo sprejeta Portoroška deklaracija, s katero se bodo države zavzele za ukrepe hitrejšega zelenega prehoda in za investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost. In stranski dogodki, ki kot odprti forum skupaj s predstavniki nevladnih ter strokovno-znanstvenih organizacij za razpravo odpirajo aktualne vsebine s področja varovanja morja in obal ob vse večjem vplivu podnebnih sprememb in onesnaževanju voda.

Aktivno bodo sodelovali ne le visoki predstavniki vlad držav pogodbenic Barcelonske konvencije, ampak tudi predstavniki strokovno-znanstvenih institucij, nevladnih organizacij in predstavniki mladih. »Na vključitev mladih v program zasedanja smo kot organizatorji še posebej ponosni, saj s tem tudi na tej ravni izkazujemo prehod od besed k dejanjem: prav mladi naj bodo – in upamo, da bodo – ključni nosilci sprememb za zdravo Sredozemlje,« je na novinarski konferenci povedala državna sekretarka Maša Kociper in zaključila, da je v času slovenskega predsedovanja Barcelonski konvenciji »za Slovenijo ključno to, da se države pogodbenice zavežejo k aktivnemu delovanju na terenu, kar izraža tudi slogan zasedanja »Zeleni prehod v Sredozemlju: od odločitev k dejanjem«.

Sredozemlje doživlja trojno krizo, je poudaril nacionalni koordinator Barcelonske konvencije dr. Mitja Bricelj: »Sredozemlje danes odraža pritisk človeka na skupno obalno in morsko okolje: kaže se kot kriza podnebnih sprememb, ki spreminja obale in morje, onesnaženje, ki prihaja iz obal in morja, ter upadanje biotske raznovrstnosti.« Države pogodbenice Barcelonske konvencije s čezmejno usklajenimi ukrepi naslavljajo zmanjševanje vpliva teh kriz oziroma sprejemajo ukrepe za ohranitev zdravja, reproduktivnosti obalnih in morskih virov Sredozemlja, je vlogo konvencije pojasnil dr. Bricelj.

Slovenski logotip COP 23 v odtenkih modre in zelene poudarja pomen modrih in zelenih koridorjev v sodobnem prostorskem načrtovanju, čemur Slovenija daje poseben poudarek. Logotip simbolizira kombinacijo elementov morja, rek in gozdov, kar opozarja na pomen varovanja biotske raznovrstnosti v času vse večjih učinkov podnebnih sprememb. »Logotip simbolizira dinamiko voda v povezavi z biološkimi procesi. Torej od vrha Triglava, po Soči navzdol do ustja v Tržaški zaliv in na drugi strani od izvira Save do ustja Donave. Te koridorje smo še kako občutili ob nedavnih poplavah,« je bil konkreten dr. Bricelj.

Podpisnice Barcelonske konvencije so se pred skoraj pol stoletja zavezale k ohranjanju zdravega, varnega, čistega in biotsko raznovrstnega morja ter obal Sredozemlja. Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob izrednih dogodkih ter za povečanje odpornosti pred podnebnimi spremembami.

23. zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP 23 – Konferenca za Sredozemlje bo v soorganizaciji Ministrstva za naravne vire in prostor potekala med 5. in 8. decembrom 2023 v Portorožu. Na uradni spletni strani so objavljene podrobnejše informacije o predsedovanju Slovenije Barcelonski konvenciji 2024–2025, vključno s programom in podatki o delih zasedanja, odprtih za javnost. Slovenija predsedovanje prevzema od Turčije, čez dve leti pa ga preda Egiptu.