Skoči do osrednje vsebine

S partnerstvom EU-LAK uresničitvi podnebnih ciljev naproti

V Ljubljani se je z uvodnim panelom začel jesenski del pete mednarodne konference Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK 2023), na kateri se osredotočajo na okoljsko-podnebno tematiko, digitalizacijo in umetno inteligenco ter s tem povezanimi gospodarskimi priložnostmi, in feministično zunanjo politiko.

Na panelu so udeleženci razpravljali o podnebnih spremembah na poti do konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (angleško United Nations Climate Change Conference – COP 28), ki bo v Dubaju in od katere se veliko pričakuje v smislu čim močnejših zavez za dosego pariških ciljev. Državna sekretarka v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Sanja Štiglic je v uvodnem nagovoru konference poudarila močno slovensko podporo dvoregionalnemu partnerstvu EU – Skupnost latinskoameriških in karibskih držav  (angleško Community of Latin American and Caribbean States – CELAC) ter nedavni julijski vrh EU-CELAC in novo agendo EU za Latinsko Ameriko in Karibe označila za kakovosten korak v odnosih med EU in Latinsko Ameriko ter Karibi: "Slovenija se zavzema za okrepljeno partnerstvo na področju umetne inteligence med EU in CELAC. Verjamemo, da bomo s skupnim delom lahko našli boljše rešitve tako glede tega, kako napredovati pri zaupanja vredni umetni inteligenci, kot tudi glede tega, kako najbolje izkoristiti njen potencial, na primer pri upravljanju in pripravljenosti na nesreče, izboljšanju kmetijskih procesov in upravljanju gozdov."

Slovenija in posamezne države LAK so v zadnjih letih vzpostavile sodelovanje na področju gozdarstva in upravljanja z vodami ter si izmenjujejo znanje, tehnologijo in izkušnje. "Latinska Amerika in Karibi so občudovani zaradi biotske raznovrstnosti in naravnih virov. Regija ima ključno vlogo pri ekološkem ravnovesju, zanesljivi preskrbi s hrano in razvoju obnovljivih virov energije. Zato je nujno, da si EU, vključno s Slovenijo, prizadeva za partnerstvo s to regijo, da bi se skupaj spopadli s podnebnimi spremembami in energetskim prehodom," je še poudarila Štiglic.

Panelisti iz Brazilije, Dominikanske republike, Fundacije EU – LAC in Slovenije so opozorili na vzroke podnebnih sprememb, med drugim povečane koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. Onesnaženost zraka, zlasti s črnim ogljikom, je izziv, s katerim se med drugim soočajo gorske verige Alp in Andov. Podnebne spremembe so po vsem svetu zaostrile izzive, povezane z vodo, in ustvarjajo možnosti za vse večjo konkurenco za omejene vodne vire. Potrebno je boljše upravljanje vodnih virov, da bi zmanjšali število nesreč povezanih z vodo in okrepili odpornost na vplive podnebnih sprememb na vodo. Gozdovi so bistveni za blaginjo človeštva, njegovo gospodarstvo in družbeno življenje. So naravni zaveznik pri prilagajanju podnebnim spremembam in njihovem blaženju, zlasti pri shranjevanju in sekvestraciji ogljika, zmanjševanju učinkov onesnaževanja zraka in zaustavljanju/obračanju izgube biotske raznovrstnosti. Poudarili so tudi ranljivost, s katero se sooča predvsem karibska regija, vpliv podnebnih sprememb na socioekonomski razvoj ter nujnost ukrepanja v prizadevanjih na področju podnebnih sprememb. To bodo tudi izzivi in razprave na prihajajoči konferenci COP 28.

Drugi dan Dnevov LAK, v četrtek, 23. novembra 2023, bo na Gospodarski zbornici v Ljubljani potekal gospodarski del, na Biotehniški fakulteti pa znanstveno-raziskovalni del. Panelni razpravi se bosta osredotočili na digitalizacijo in umetno inteligenco ter feministično zunanjo politiko. Razpravo o slednji bo z uvodnim nagovorom odprla ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Konferenco Dnevi LAK organizira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v partnerstvu z Blejskim strateškim forumom z namenom krepitve sodelovanja z državami regije LAK ter medsebojnega razumevanja in seznanjanja z regijo. Dnevi LAK predstavljajo platformo za poglobitev dialoga in spodbujanje sodelovanja med regijama ter poglobitev partnerstva Slovenije z Latinsko Ameriko in Karibi.