Glavni namen zasedanja je bilo zbliževanje mnenj pred samo podnebno konferenco, COP28, ki bo potekala v Dubaju od 31. novembra do 12. decembra 2023.

To je šele drugič, ko je Slovenija vabljena na Pre-COP. Letos predvsem zaradi pomembne slovenske vloge v okviru skupine Vzhodnoevropskih držav v okviru Združenih narodov, ki ji trenutno so-predseduje Tina Kobilšek, glavna podnebna pogajalka, in kjer intenzivno potekajo usklajevanja pri iskanju kompromisa glede predsedujoče in gostiteljice COP29 v letu 2024.

Zasedanja Pre-COP se je udeležilo več kot 70 držav, vključno z največjimi onesnaževalkami in tistimi najbolj ranljivimi. Glavni vsebinski poudarki zasedanja so med drugim sloneli na diskusijah glede prvega globalnega pregleda stanja izvajanja Pariškega sporazuma, ki bo letos potekal prvič na COP28. Jasno je, da nismo na pravi poti doseganja ciljev Pariškega sporazuma in pomembno bo, da se zaključki na COP prelijejo v trdnejše zaveze za njegovo izvajanje, zlasti resnejše omejevanje rasti temperature za največ 1,5 stopinje Celzija. V ospredju na področju blaženja podnebnih sprememb bo iskanje kompromisa glede opuščanja fosilnih goriv in subvencij zanje, zniževanju izpustov metana, dogovor o trikratnem povečanju obnovljivih virov energije in dvakratnem povečanju energetske učinkovitosti do leta 2030. Na področju prilagajanja podnebnim spremembam so države soglasne glede potrebe po pohitritvi aktivnosti in krepitvi odpornosti za vse. V ospredju na COP28 bodo, med drugim, cilji na področju zdravja, hrane, vode in biodiverzitete. Vsekakor pa je ena glavnih zahtev držav v razvoju povečevanje sredstev za implementacijo, tako s prenosom tehnologij in krepitvijo zmogljivosti, predvsem pa s financami. Finance bodo v ospredju tako na področju prilagajanja, ter ključno, na področju izgub in škod, za kar se vzpostavlja nov sklad, kot je bilo dogovorjeno na lanskem COP27 v Sharm el-Sheikhu.

Ob robu srečanja se je minister Bojan Kumer, prvič v imenu Slovenije, ob boku drugih držav Evropske unije (EU), otoških in afriških držav, pridružil izjavi Koalicije visokih ambicij (angleško: High Ambition Coalition), ki prepoznava ključno vlogo fosilnih goriv ter kliče po ambicioznem dogovoru na področju globalnega pregleda stanja. Izjava je dostopna na spletni strani High Ambition Coalition Ministerial Statement on the Global Stocktake — The High Ambition Coalition (v angleščini).

Slovenija na pogajanjih nastopa v imenu EU ter si prizadeva h krepitvi globalnih podnebnih ambicij, saj bo le tako možno doseči cilje Pariškega sporazuma, skladno s poročilom IPCC (angleško: Intergovernmental Panel on Climate Change) glede omejevanja segrevanja ozračja na 1,5 stopinje. Globalne zaveze se posledično odražajo v ciljih EU ter navsezadnje na nacionalni ravni.