Dogodki so bili namenjeni predstavitvi dosedanjih izkušenj, ki so jih s projektom imele sodelujoče občine, izvajalec projekta Geodetski inštitut Slovenije (GI) in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki projekt vodi in financira. Udeležili so se jih predstavniki gostiteljske občine, občin iz regije in predstavniki invalidskih in upokojenskih društev.

Od leta 2016 do danes se je v projekt vključilo že 75 slovenskih občin, ki igrajo ključno vlogo pri postavitvi sistema podatkov o dostopnosti infrastrukture za invalide in si prizadevajo za višanje kakovosti življenja svojih občank ter občanov. V sodelujočih občinah, ki imajo skupno skoraj 1,4 milijona prebivalcev, so bili zajeti podatki o dostopnosti infrastrukture za invalide (na primer pločnikov, cest, križišč, toaletnih prostorov, parkiranih mest, postaj in postajališč javnega potniškega prometa in podobno). Ti so brezplačno na voljo uporabnikom za omogočanje lastne mobilnosti, upravljalcem infrastrukture pa služijo za odpravo ovir v urbanih prostorih.

V Občini Bohinj je napredek občine v okviru projekta predstavil župan Jože Sodja, v Občini Hrastnik sta aktivnosti na področju dostopnosti predstavili podžupanja Katjuša Laznik in podpredsednica Sveta za invalide pri Občini Hrastnik Vojka Šergan, v Občini Ilirska Bistrica pa je o razmerah na področju dostopnosti spregovoril župan dr. Gregor Kovačič. Omenjeni se zavedajo težav in pomanjkljivosti na področju omogočanje dostopnosti, zato takšne projekte pozdravljajo. »Projektu smo se priključili tudi zato, da dobimo informacije o tem, kaj vse nam manjka. Priznam, človek velikokrat ne ve, kaj je treba storiti, da lahko nekomu pomaga. Izkazalo pa se je, da že majhne izboljšave precej olajšajo vsakodnevno življenje oseb z oviranostmi,« je povedal Sodja. Z njim se strinja tudi župan Občine Ilirska Bistrica: »Če želimo uvesti uspešne ukrepe, s katerimi bi invalidom olajšali vsakdanje življenje in jim omogočili čim širšo dostopnost prostora, za začetek potrebujemo dobro analizo, na podlagi te pa bomo v skladu s finančnimi zmožnostmi izvedli učinkovite ukrepe.« Podpredsednica Sveta za invalide v Hrastniku pa je izrazila veselje, da so se udeleženci dogodka strinjali, da se morajo v okviru projekta tesneje povezati vse zasavske občine, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, in tudi širše vse do Litije in Šmartnega. »Le tako bomo lahko razširili uporabnost prostora, ki bo invalidom vsakodnevno lajšala dostopnost in s tem kvaliteto življenja tako v lokalnem okolju pa tudi širše,« je zaključila.

Gospod Vojmir Drašler, predstavnik Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki projekt finančno podpira, pripisuje uspešno priključevanje občin in izvajanje aktivnosti predvsem trajnostni naravnanosti projekta, ki traja že osmo leto zapored. Kot ključno je izpostavil tudi vključenost invalidov v projekt, saj sami najbolje vedo, kje se nahajajo kritične točke. In čeprav ustrezna dostopnost marsikje po državi še ni zagotovljena, se po njegovem mnenju zadeve v zadnjih letih tudi po zaslugi projekta izboljšujejo. Dodal je, da projekt spoštuje in poudarja zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije o pravicah invalidov, EU Strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 in Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve ter Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide.

Vodja projekta na Geodetskem inštitutu, mag. Roman Rener, je povedal, da je vsebina projekta usmerjena v zajem podatkov o dostopnosti urbanega prostora mest in naselij, spletne dostopnosti ter razvoja storitev za mobilnost ranljivih skupin. Izpostavil je izredno dober odnos treh partnerjev projekta: ministrstva (MOPE), Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIOS) in občin. Kot veliko prednost projekta tudi on poleg izjemne operativnosti vsebin vidi v digitalnem zajemanju podatkov, ki ga izvajajo invalidi sami. »Rezultati namreč dajejo zelo dober vpogled v dostopnost javnega prostora v Sloveniji za osebe z različnimi oviranostmi, saj je zajeto že več kot 50.000 objektov po standardu. Podatki služijo za izdelavo spletne in tiskane karte dostopnosti, izdelavo akcijskih načrtov za odpravo ovir ter navigacijo v prostoru,« je povedal mag. Rener.

Proces nabora terenskih podatkov o dostopnosti urbane infrastrukture in končne produkte za izboljšave fizične dostopnosti namenjene sodelujočim občinam sta na dogodkih podrobneje predstavila Marina Lovrić in Jani Demšar z Geodetskega inštituta.

Pristojni pa so se dotaknili tudi aktivnosti na področju ozaveščanja o spletni dostopnosti. Sabina Janičijević iz Sektorja za dostopnost pri Beletrini, ki je podizvajalec projekta, je poudarila, da je na področju spletne dostopnosti še veliko prostora za izboljšanje, kar bodo poskušali v nadaljevanju projekta uresničiti na individualnih sestankih z občinskimi predstavniki.

Kako poteka zajem podatkov o fizični dostopnosti v praksi, je v Ilirski Bistrici zbranim predstavil Aljoša Škaper, v Občini Bohinj je težave z dostopnostjo osvetlil Aleš Rakovec iz Društva paraplegikov Gorenjske, v Hrastniku pa je Marko Kušar iz društva za mobilnost invalidov Moja pot izpostavil pomanjkanje dostopnih sanitarij, saj so stranišča mnogim invalidom zaradi pomanjkanja stropnih dvigal popolnoma nedostopna. Čeprav so se sodelujoči invalidi na dogodkih strinjali, da se zadeve na področju dostopnosti premikajo v pravo smer, so poleg stranišč kot kritično točko izpostavili javni prevoz, ki zanje ostaja precej nedostopen.