Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade po zasedanju Evropskega sveta: Evropa je ohranila enotnost

 
Predsednik vlade dr. Robert Golob se je 26. in 27. oktobra 2023 udeležil rednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju. Na dnevnem redu tokratnega vrha so bile v ospredju razmere na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini, revizija večletnega finančnega okvira EU, upravljanje migracij, gospodarstvo in druge aktualne teme.

Evropski svet je enotno in ostro obsodil teroristične napade Hamasa v Izraelu in ga pozval k takojšnji izpustitvi talcev. Poudaril je pravico Izraela do samoobrambe, ki pa mora biti v skladu z mednarodnim pravom, še posebej mednarodnim humanitarnim pravom. V skladu s slednjim je treba vseskozi zagotavljati zaščito vseh civilistov. Voditelji sedemindvajseterice so izrazili veliko zaskrbljenost nad vse slabšimi humanitarnimi razmerami v Gazi in soglasno pozvali k hitremu, varnemu in neomejenemu dostopu humanitarne pomoči najbolj potrebnim, tudi z vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev in humanitarnih premorov. Izpostavili so pomen okrepljenega mednarodnega sodelovanja za preprečevanje zaostrovanja konflikta v širši regiji in podprli pobudo po čimprejšnji mednarodni mirovni konferenci za Bližnji vzhod.
 
"Narejen je bil pomemben preskok, ki so ga potrdile vse članice EU. In to je, da smo na špansko pobudo, ki se ji je Slovenija z veseljem pridružila, vpeljali poziv k čim prejšnji organizaciji mirovne konference za Bližnji vzhod. Naredili smo korak naprej v mirovnih prizadevanjih in ohranili enotnost," je ob robu zasedanja v Bruslju dejal predsednik vlade dr. Golob.
 
Slovenski premier je omejevanje dostopa civilistom v Gazi do osnovnih življenjskih potreb, kot so hrana, voda in zdravniška oskrba ter goriva za nemoteno delovanje bolnišnic označil za nedopustno in v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom. "Tisto, za kar se zavzema Slovenija, je, da se mirovna formula za Bližnji vzhod najde čim prej," je dodal.
 
V razpravi, v kateri je prek videokonference sodeloval tudi ukrajinski predsednik Zelenski, so voditelji ponovno obsodili rusko agresijo nad Ukrajino in izrazili neomajno podporo suverenosti Ukrajine. Slednji bo Evropska unija še naprej zagotavljala močno finančno, gospodarsko, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo.
 
Člani in članice Evropskega sveta so govorili tudi o reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Strinjali so se, da mora zaradi vse večjih izzivov, s katerimi se soočamo, do dogovora priti do konca letošnjega leta. Vprašanje, kateri deli proračuna EU potrebujejo dodatna finančna sredstva in kako jih zagotoviti, ostaja odprto. "Slovenija podpira uravnotežen paket. Ne le več denarja za Ukrajino, ampak tudi za upravljanje z migracijami, Solidarnostni sklad EU in pomoč državam Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU. Samo tak paket ima po našem mnenju možnosti za uspeh," je povedal predsednik vlade.
 
V razpravi o drugih aktualnih vprašanjih so voditelji izrazili sožalje in solidarnost z žrtvami ujm in drugih naravnih nesreč, ki so v zadnjih mesecih prizadele države v Evropi in svetu. Izpostavili so nujnost blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, predvsem pa potrebo po večjem globalnem odzivu in ambicijah pred prihajajočo konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah v Dubaju (COP28).
 
Glede upravljanja z migracijami je Evropski svet znova poudaril pomen celovitega sodelovanja z državami izvora in tranzita, pomen boljšega nadzora zunanjih meja EU in vračanja ter krepitev legalnih poti v Unijo.
 
Sledila je razprava o razmerah na severu Kosova. Voditelji EU so obsodili napad na kosovsko policijo septembra letos in se zavzeli za pregon odgovornih za napad. Srbske in kosovske oblasti so pozvali k trajni umiritvi razmer. Evropski svet je izrazil obžalovanje, da strani ne izpolnjujeta zavez dialoga pod pokroviteljstvom EU, pri čemer so izpostavili vzpostavitev skupnosti srbskih občin. Pozval je tudi k čimprejšnji izvedbi volitev na severu Kosova z aktivno udeležbo kosovskih Srbov.
 
V sklepnem delu se je Evropski svet seznanil s položajem evropskega gospodarstva in napredkom pri dvigu evropske konkurenčnosti. Pri tem je posebno pozornost namenil poglobitvi enotnega trga, krepitvi industrijske politike in zmanjševanju strateških odvisnosti. Zavzel se je za dogovor o reformi pravil ekonomskega upravljanja EU do konca leta.
 
Zasedanju je sledil vrh držav evrskega območja, na katerem so voditelji s predsednico Evropske centralne banke Christine Lagarde govorili o inflacijskih in drugih makroekonomskih izzivih v evrskem območju. Seznanili so se z napredkom na področju Unije kapitalskih trgov in Bančne unije.