Zasedanje Sveta za kmetijstvo in ribištvo so ministri včeraj začeli z obravnavo ribiških točk in sicer razpravo o letnem zasedanju Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna, ki bo prihodnji mesec potekala v Kairu ter predstavili napredek pri pogogajanji o ribolovnih kvotah za Baltik v letu 2024. Sledile so kmetijske točke, na pobudo poljske delegacije so ministri najprej razpravljali o vplivu sistema EU za trgovanje z emisijami na kmetijski sektor in agroživilsko industrijo. V nadaljevanju sta Evropska komisija in špansko predsedstvo predstavili Predlog spremembe direktive o odpadkih: odpadna hrana. Namestnik stalnega predstavnika pri EU Brozina je izpostavil, da Slovenija podpira skupna prizadevanja za zmanjševanje količin odpadne hrane,. Odpadna hrana je tudi pokazatelj trajnosti prehranskih sistemov, zlasti pa je pokazatelj odnosa družbe do hrane, virov in okolja, ki so potrebni za njeno proizvodnjo. Predstavil je tudi ureditev tega področja v Sloveniji in sprejeto Strategija za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano.

Popoldanski del včerajšnjega zasedanja je bil namenjen izmenjavi o razmerah na kmetijskih trgih v okviru katere je bil prisoten tudi ukrajinski kmetijski minister Mykola Solskyi. David Brozina je ministrom predstavil situacijo v slovenskem kmetijstvu ter izzive s katerimi se le to v zadnjem letu sooča. »Letošnje leto je bilo za slovensko kmetijstvo izredno težko. Po spomladanski pozebi, toči, močnem vetru, obilnih padavinah in nevihtah v začetku poletja, je Slovenija v začetku avgusta s katastrofalnimi poplavami utrpela škode izrednega obsega. Poleg tega nam grozi tudi pojav afriške prašičje kuge, ki je prizadela sosednji Hrvaško in Madžarsko.« Slovenija je skupaj s Hrvaško predstavila pobudo o vzpostavitvi učinkovitega, fleksibilnega in enostavnega »ad hoc« mehanizma finančne podpore v primeru kriz. Namestnik stalnega predstavnika je poudaril, da bi tak »mehanizem državam članicam omogočal hitro odzivanje na različne krize in s tem prispeval k ohranjanju  finančne stabilnosti kmetov EU. V širem kontekstu pa bi s tem tudi zagotavljali ohranjanje preskrbe z dostopno hrano potrošnikov v EU.«

V nadaljevanju zasedanja sta bili pod točko razno obravnavani tudi točki avstrijske delegacije o Novem dogovoru za kmete in sicer spopadanju evropskega kmetijskega sektorja z aktualnimi izzivi ter poročilo predsedstva o kmetijskih in gozdarskih vidikih Uredba o certificiranju odstranjevanja ogljika. Namestnik stalnega predstavnika Brozina je ob predstavitvi poudaril, da je treba upoštevati primarno vlogo in vzporedne koristi kmetijskega in gozdarskega sektorja, ter specifike v državah članicah.

Zasedanje se je ponoči nadaljevalo s pogajanji o ribolovnih kvotah za Baltik v letu 2024, ki so se danes zjutraj zaključila. Dosežen je bil politični dogovor glede doseženega kompromisa, ki je sledil načelom in predpisom skupne ribiške politike (SRP).