Kmetijstvo ostaja najpomembnejši sektor za ženske v državah v razvoju (DVR) in na podeželju, ki v večjem deležu spada v neformalno gospodarstvo z malo ali nič socialne zaščite in delavskih pravic. Kljub temu, da podeželske ženske zagotavljajo prehransko varnost za svoje skupnosti, gradijo odpornost na podnebne spremembe in krepijo gospodarstva jim neenakost med spoloma, kot so diskriminatorni zakoni in družbene norme skupaj s hitro spreminjajočo se gospodarsko, tehnološko in okoljsko pokrajino, omejuje njihov polni potencial ter jih pušča daleč za moškimi in njihovimi urbanimi kolegi.

Podatki kažejo, da je v DVR manj kot 15 odstotkov lastnikov kmetijskih zemljišč žensk, kar jim posledično manjša dohodkovno varnost in moč odločanja v gospodinjstvih in skupnostih ter niža možnosti dostopa do kredita za ustanovitev podjetja ali izboljšanje kmetijske produktivnosti. V Sloveniji je 29 odstotkov žensk nosilk kmetijskega gospodarstva, s čimer se le počasi povečuje njihova vodstvena vloga na kmetijah, ki je ključna. Pri nas namreč delež žensk, ki so kot nosilke in družinski član udeležene pri delu na kmetijskih gospodarstvih znaša 46 odstotkov, kar je višje od povprečja EU, kjer ta delež znaša 42 odstotkov.

»Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z različnimi politikami ustvarjamo pogoje za zagotavljanje enakih socialnih in finančnih izhodišč tako za ženske in moške, saj želimo, da se demografski trendi ustalijo in da se posledično okrepi vloga žensk na podeželju.« V kmetijski panogi pri nas je delež žensk, ki vodijo kmetijsko gospodarstvo, nižji glede na delež žensk v drugih panogah. Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev (RKG) je bilo julija 2019 med vsemi registriranimi nosilci kmetijskega gospodarstva (KMG) 27,9 odstotkov nosilk. Med vsemi registriranimi nosilci, ki so oddali zbirno vlogo, je bilo 27,79 odstotkov nosilk, med nosilci, starimi do 40 let, ki so oddali zbirno vlogo, pa je bilo le 20,11 odstotkov nosilk. »Iz navedenih razlogov smo se na MKGP odločili spodbuditi z dodatnimi točkami v okviru meril za izbor vlog mlade kmetice, ki kandidirajo za podporo za vzpostavitev gospodarstev.«

Dodatne točke prejmejo ženske tudi v okviru meril za izbor vlog pri intervencijah »Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev« in »Naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih«, kjer je vlagateljica nosilka kmetije oziroma odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica. Merilo je bilo pri naložbenih intervencijah uvedeno zaradi pozitivne diskriminacije na podlagi Zakona o enakih možnostih žensk in moških, s ciljem uravnotežene zastopanosti žensk pri odločanju na kmetijskih gospodarstvih.

Pomen vključevanja podeželskih žensk je v Strateškem načrtu SKP 2023-27 obravnavan tudi v okviru intervencije LEADER, kjer smo ženske in mlade na podeželju spodbujali k vključevanju v pripravo novih strategij lokalnega razvoja. Po odobritvah strategij bodo ženske na podeželju imele možnost dobiti sredstva za izvajanje projektov v okviru svojih lokalnih akcijskih skupin. Posredno se ženske na podeželju spodbuja tudi preko spodbujanja zaposlovanja in ohranjanje delovnih mest na podeželju, preko podpor v okviru intervencije LEADER, s podporo za ustanavljanje kmetijskih gospodarstev mladih kmetov, podporo naložbam v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti.

Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) se zaveda specifičnega socialnega položaja predvsem kmečkih žensk, zato je bil marca 2019 ustanovljen Svet za ženske na podeželju kot posvetovalno telo aktualnega ministra / ministrice. Svet v okviru svojih nalog spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za izboljšanje njihovega položaja, daje strokovna mnenja k ukrepom kmetijske in drugih politik, ki vplivajo na položaj žensk na podeželju, prispeva k ozaveščanju o posebnem položaju žensk na podeželju in informiranju širši javnosti ter spodbuja organizirano delovanje in medgeneracijsko sodelovanje žensk na podeželju.