Na panelu so sodelovali tudi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Črne gore Krsto Perović, veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji Andrii Taran, veleposlanik Poljske v Republiki Sloveniji Krzysztof Jan Olendzki in Holger Haibach iz Fundacije Konrad-Adenauer za Hrvaško in Slovenijo.

Državni sekretar dr. Črnčec je v uvodnem nastopu na panelu spomnil na prelomne dogodke med slovenskim osamosvajanjem: »Slovenija je država, ki je razumela in še vedno razume pomen besede vojaška solidarnost. Leta 1991 smo bili v zelo podobnem položaju, ko nas je napadla jugoslovanska vojska in smo se borili za svojo neodvisnost.« Poudaril je: »Slovenija je od vsega začetka stala in še vedno stoji ob strani Ukrajini. Zelo preprosto je doseči mir. Ena država je agresor in če umakne svoje sile iz Ukrajine, bo mir dosežen.«

V nadaljevanju je državni sekretar povedal, da je bil ganjen, ko je videl, da je v začetku avgusta, ko je Ukrajina,  država, ki je v vojni, poslala najboljšo ekipo inženirjev z opremo za pomoč našim ljudem po katastrofalnih poplavah. Dr. Črnčec je napovedal tudi skorajšnje odprtje vojaškega mostu v Mežici, ki so ga zgradili poljski inženirji, kar se je udejanjilo danes, 31, avgusta.

Prav tako je Slovenija prejela veliko podporo iz drugih držav. Poleg vojaške pomoči smo prejeli tudi humanitarno pomoč EU, Nata in dvostransko pomoč držav Zahodnega Balkana.

V svojem drugem nastopu na panelu je državni sekretar dr. Črnčec izpostavil, da smo v Sloveniji v EU in Nato vstopili pod sloganom "Najprej Nato, nato EU". »Ko smo se odločili, da bomo samostojni, smo se odločili tudi, da bodo naše vrednote enake, kot si jih delimo s tem evropskim prostorom. Zdaj vidim, da je z Ukrajino popolnoma enako. So v enakem položaju kot mi. Odločili so se, da bodo njihove vrednote enake zahodnim. In ko so se za to odločili, so začeli delati korake, velika soseda pa je rekla: "Ne, to vam ni dovoljeno." Ne gre za zgodovino, temveč odločitev naroda, kje želi biti, in ko so začeli delati konkretne natančne korake, so jih napadli,« je še poudaril. Dejal je tudi, da se oblikuje blok zavezništev držav, ki so demokratično vodene in se gradi nova arhitektura. Priča smo namreč širitvi Nata, kakršne še ni bilo, in sicer s Finsko, kmalu pa tudi s Švedsko, Evropska unija pa daje časovnico Zahodnemu Balkanu, Moldaviji in Gruziji.

Državni sekretar je zaključil z besedami: »Balkanizacija je lahko novi realistični scenarij Rusije po tej neuspeli vojni. Posledica tega bo, da se bo Rusija zelo borila za preživetje kot država, kakršna je danes.«

Na Youtube kanalu Ministrstva za obrambo si lahko ogledate posnetek celotne razprave na panelu.