Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Krajčič na celjskem o posledicah škode v kmetijstvu po neurjih

Državni sekretar dr. Darij Krajčič si je danes ogledal škodo v kmetijstvu, ki so jo povzročila nedavna neurja na celjskem območju, in sicer je obiskal kmetije v Škofji vasi, Novi Cerkvi in Vojniku. Po prvih ocenah škoda v kmetijstvu v Sloveniji obsega 60.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, v gozdarstvu pa je poškodovanih 600.000 kubikov poseka – kar je približno 10 odstotkov letnega poseka.
Ogled škode na kmetiji Franca Landekerja v občini Vojnik

Državni sekretar Krajčič na ogledu kmetije Franca Landekerja v občini Vojnik | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

1 / 3

Državni sekretar je terenski obisk začel na Občini Vojnik, kjer so ga pristojni deležniki seznanili z razsežnostmi neurij in škod v kmetijstvu. Sledil je ogled živinorejske kmetije Franca Landekerja v občini Vojnik, nato si je državni sekretar ogledal stanje na živinorejski kmetiji Dragota Goričana v Novi Cerkvi, ki se ukvarja tudi s poljedelstvom. Kot zadnjo v sklopu današnjega terenskega ogleda si je dr. Krajčič ogledal hmeljarsko kmetijo Marjana Kovača v Škofji vasi.

Podnebne spremembe in posledično ekstremne vremenske razmere, s katerimi se sooča kmetijstvo, pomembno vplivajo na kmetijsko proizvodnjo. Največ škode v kmetijstvu povzročijo: suša, pozeba, neurja s točo in vetrom, poplave, žled ter vremensko pogojene bolezni in škodljivci.

Državni sekretar je v okviru današnjega terenskega ogleda izpostavil pripravo nove zakonodaje,  po kateri bodo kmetje dobili tudi odškodnino tudi za zadeve, ki jih je možno zavarovati (točo, vihar, neurja in podobno). »Kjer bo škoda 100 odstotna, bomo šli po sistemu de minimis, ki ga kmetje že zelo dobro poznajo; v tem primeru bo izplačilo možno že letos. V delu, ki se nanaša na poškodovanost od 80 do 100 odstotkov, pa bo šlo po že do sedaj uveljavljenem načinu ocenjevanja škod, izplačila bodo predvidoma v naslednjem letu.« Dr. Krajčič je še povedal, da pri spremembi zakonodaje ne gre za interventni zakon, ampak spremembo sistemskega zakona, kar kaže na jasno zavedanje vlade, da so podnebne spremembe res sestavni del življenja.

Izpostavil je tudi drugi pomemben vir – zavarovanja ter opozoril na relativno nizek delež zavarovanih površin, pri čemer obstajajo razlike pri kulturah (hmeljišča so na primer zavarovanja skoraj 90-odstotno, trajni nasadi pa bistveno slabše), kar vpliva na premije in samo varnost posevkov. Določene kulture je možno zavarovati tudi s protitočnimi mrežami. »Na podnebne spremembe se bodo morali tako kmetje kot tudi javna služba kmetijskega svetovanja prilagoditi v smislu spremembe odnosa glede zaščite pred neurji. V bodoče bomo razpise za trajne nasade opremili z obveznostjo, da mora biti tak nasad protitočno zaščiten,« je še poudaril dr. Krajčič in dodal, da bo »…sprememba zakonodaje za odpravo posledic naravnih nesreč danes javno predstavljena. Spremembo zakonodaje bo obravnavala vlada na seji v sredini avgusta, potem pa gre zakonodajni predlog v Državni zbor.«