Seneno meso goveda, drobnice in kopitarjev se proizvaja po tradicionalnih proizvodnih postopkih, saj je kombinacija krmljenja sena in paše ter ima prednosti, ki so značilne za seneno mleko in pašno meso. Za prirejo »senenega mesa« se zahteva paša živali, ki mora v času vegetacijske dobe trajati minimalno 120 dni, pozimi pa se živali krmijo pretežno s suho voluminozno krmo. Kot dopolnilno krmo se se lahko uporabljajo sveže križnice, koruza, žita in korenovke, kot so sveža ogrščica, svež oves, sveža koruza, krmna pesa, prepovedana pa je uporaba fermentirane krme, kot npr. silaža krmnih rastlin, silirano zrnje žit, okrogle bale v foliji, ipd. ter uporaba živali in krmil, ki so »gensko spremenjena«.

Senena prireja mesa je izrazito lokalno orientirana, z visokim deležem travniške krme (paša in seno), predstavlja tradicionalni pristop pri reji živali in je izredno trajnostno naravnana, saj varuje podnebje, tla in spodbuja biotsko raznovrstnost.

Ministrstvo bo vlogo za »seneno meso« poslalo v presojo še Evropski komisiji za registracijo »senenega mesa« na nivoju EU.

Rejci, ki želijo uporabljati ime »seneno meso« morajo predhodno pri certifikacijskem organu pridobiti certifikat, ki potrjuje, da  njihova proizvodnja potekat skladno z zahtevami, predpisanimi v specifikaciji.  Certificiranje izvajajo trije certifikacijski organi: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM).

Zanimivost:

Avstrija je že leta 2016 pri Evropski komisiji zaščitila ime »seneno mleko« v nemškem, angleškem, španskem, francoskem in italijanskem jeziku. Ker je »seneno mleko« zaščiteno kot zajamčena tradicionalna posebnost in njegova proizvodnja ni geografsko omejena, se na pobudo slovenskih rejcev in po zaključenem postopku pri Evropski komisiji od leta 2022  ime »seneno mleko« (krav, ovac in koz) lahko uporablja tudi v slovenskem jeziku.