Na usposabljanju poleg uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve in kriminalistične policije sodelujejo tudi uslužbenci Specializiranega državnega tožilstva, Vrhovnega državnega tožilstva, okrožnih državnih tožilstev, Okrožnega sodišča Ljubljana, predstavniki nevladnih in humanitarnih organizacij ter predstavniki nizozemskih in bosanskih varnostnih organov.

Udeležence je nagovorila državna sekretarka in nacionalna koordinatorica za boj proti trgovini z ljudmi Helga Dobrin, ki je izpostavila pomen tovrstnih usposabljanj: »Letošnje usposabljanje je po mojem mnenju še posebej pomembno, saj se osredotoča na področje, ki mu včasih morda posvečamo premalo pozornosti. To je zagotavljanje pristopa, osredotočenega na žrtev. Odziv organov pregona pri preiskovanju kaznivega dejanja mora biti seveda v prvi vrsti osredotočen na iskanje storilcev in zbiranje dokazov, vendar pa pri tem ne smemo pozabiti na žrtev.«

Trgovina z ljudmi je kompleksno kaznivo dejanje, pri katerem so hudo kršene temeljne človekove pravice in dostojanstvo žrtev. Danes storilci tovrstnih kaznivih dejanj nad žrtvami običajno ne izvajajo fizičnega nasilja, kot je bila to praksa v preteklosti, pač pa raje uporabljajo prefinjeno psihično nasilje, ki ga žrtve izredno težko prepoznajo, saj ga sprejemajo kot del življenja, ki jim sicer omogoča preživetje. Te osebe se zato redkokdaj prepoznajo kot žrtve trgovine z ljudmi, zato je odkrivanje, preiskovanje in še zlasti dokazovanje tega kaznivega dejanja izjemno zahtevno. »Kriminalisti ste tisti, s katerimi žrtve običajno najprej pridejo v stik ob prijavi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Od vas in od tega prvega srečanja je odvisno, ali bodo žrtve prejele pomoč, ki jo potrebujejo, in ali bodo storilci preganjani.« Pri tem je zelo pomembno, da »z žrtvijo vzpostavite zaupanje v okolju, v katerem se bo počutila varno, podprto in da poskrbite, da bo poslušana in slišana. Pristop, osredotočen na žrtev, postavlja njihove pravice in dostojanstvo, vključno z njihovo varnostjo in dobrim počutjem, v ospredje vseh prizadevanj za preprečevanje tega pojava in odziv nanj. Zahteva empatično, individualizirano, celostno zagotavljanje pomoči na neobsojajoč in nediskriminatoren način,« je dejala državna sekretarka.

Takšen pristop ima po besedah državne sekretarke vsaj dve prednosti. Na eni strani spodbuja žrtve, da sodelujejo z organi pregona, kar povečuje verjetnost, da bodo storilci preganjani in ustrezno kaznovani. Po drugi strani pa žrtvam omogoča ponovno vzpostavitev zaupanja in jih lažje pripravi na to, da izstopijo iz začaranega kroga nasilja in izkoriščanja. »Ključna naloga državnih organov je, da storilce kaznujejo, žrtvam pa nudijo maksimalno podporo v uradnih postopkih in na poti k okrevanju. Pri slednjem pa v Sloveniji pomembno vlogo igrajo tudi nevladne in humanitarne organizacije, ki izvajajo programe krizne in varne namestitve za žrtve trgovanja.«