V Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji se zavedamo pomena kritične infrastrukture in ob tem tudi dejstva, da je ta v določeni meri v zasebni lasti. Ukrepov za zaščito in odpornost kritične infrastrukture (kibernetske in fizične) v sodobnem času ne moremo celovito zagotavljati samo na ravni države in njenih institucij. Nujno je namreč povezovanje z zasebnim sektorjem.

»Za zagotavljanje čim višje ravni varnosti v ministrstvu in Policiji stremimo k čim boljšem sodelovanju oziroma partnerstvu. Policija je tako sklenila dva sporazuma o sodelovanju z nosilcem kritične infrastrukture, v ministrstvu pa imamo vodilno vlogo pri urejanju zasebnega varovanja in opravljamo tudi nadzor nad tem področjem,« je dejala državna sekretarka Helga Dobrin.

Vsaka institucija prispeva h kibernetski odpornosti kot celoti, še posebej pa to velja za objekte kritične infrastrukture, izvajalce bistvenih storitev in ponudnike digitalnih storitev, je poudarila državna sekretarka. »Ti morajo za kibernetsko obrambo uporabljati napredna orodja, kot so orodja za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, avtomatizacijo in odziv ter razširjeno zaznavanje in odziv.«

V bližnji prihodnosti se bodo morale institucije posvetiti tudi najnovejšim tehnologijam, ki bodo spremenile definicijo kibernetske varnosti. Tu je predvsem umetna inteligenca, ki bi lahko orodja za izvajanje kibernetskih napadov naredila bolj kompleksna in dostopna širšemu krogu oseb, ter kvantna tehnologija, ki bo izničila ali omejila obstoječe metode zaščite.

Državna sekretarka je ob tej priložnosti tudi podelila Slovensko veliko nagrado varnosti. To je ena izmed najbolj prestižnih nagrad s področja varnosti v Sloveniji, ki jo vsako leto podeljuje Inštitut za korporativne varnostne študije v sodelovanju s Slovenskim združenjem korporativne varnosti. Na spletni strani so navedeni prejemniki Slovenske velike nagrade varnosti za dosežke v preteklem letu, torej v letu 2022.