Obstaja široko soglasje, da je vir blaginje evropski model za vključujočo gospodarsko rast, ki temelji na trajnostni konkurenčnosti, gospodarski varnosti, trgovini ter odprti strateški avtonomiji in pošteni konkurenci. Z vidika doseganja teh ciljev, sta bila predmet razprave dva ključna akta, Akt o kritičnih surovinah ter predloga uredbe o neto ničelni (ogljično nevtralni) industriji.

V razpravi o predlogu uredbe o vzpostavitvi okvirja za zagotavljanje zanesljive in trajnostne dobave kritičnih surovin so se ministri in ministrice osredotočili na oceno zadostnosti ukrepov, oceno ravnovesja med nasprotujočimi se interesi ter družbeno (ne)sprejemljivost rudarjenja v državah članicah EU.

Slovenija se strinja, da mora EU, če želi doseči zastavljene cilje zelenega prehoda, zagotoviti zanesljivo in trajnostno oskrbo s kritičnimi surovinami. Državni sekretar Frangež je poudaril pomen raziskav, trajnostnega rudarjenja, financiranja ter okrepljene globalne strategije: »To je še posebej pomembno tudi za enega od še preostalih nekaj proizvajalcev trajnih magnetov v EU, s sedežem v Sloveniji.«

V zvezi s predlogom uredbe o neto ničelni (ogljično nevtralni) industriji so ministri in ministrice poudarili pomen povečanja proizvodnje čistih tehnologij v EU in zagotovitev, da bo EU dobro opremljena za prehod v podnebno nevtralnost. Slovenija je trdno na tej poti v trajnostno in ničelno prihodnost in si prizadeva, da bodo vsi v Evropi imeli koristi od tega prehoda. Tudi majhne države in njihove industrije. “Podpiramo vključitev jedrske energije med strateške projekte za neto ničelno dobo. Seveda najprej podpiramo obnovljive vire energije, vendar so nas trenutne negotovosti naučile, da mora Evropa staviti na zeleno in obnovljivo, a tudi zanesljivo in stalno jedrsko energijo,” je povedal državni sekretar Frangež.

Ministri in ministrice so razpravljali tudi o Uredbi o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih izdelkov in potrdili splošni pristop. Svet je tako pripravljen na pogajanja z Evropskim parlamentom, ko bo ta oblikoval svoje stališče do predloga. Državni sekretar Frangež je poudaril pomen trajnostnega preoblikovanja proizvodov za dobro obveščeno izbiro potrošnikov, pa tudi za korak v smeri krožnega gospodarstva.

Pod točko razno pa je predsedstvo podalo tudi informacijo o vzpostavitvi enotnega patentnega sistema in stanju enotnega trga pri 30ih ter stanju pregleda zakonodaje EU o varstvu modelov.

Svet je odobril Sklepe Sveta o pravični in trajnostni rabi vesolja, ki je odprta za raziskovanje in uporabo vsem državam brez kakršnekoli diskriminacije, na podlagi enakosti in v skladu z mednarodnim pravom.

Ministri in ministrice so opravili tudi politično razpravo o vesoljski politiki EU v novih geopolitičnih okoliščinah. Številni nedavni dogodki so potrdili, da je za Evropo bistveno in nujno vlagati v obrambo, kibernetsko varnost in vesolje. Slovenija ocenjuje, da Vesoljska strategija na področju varnosti in obrambe naslavlja pomembna vprašanja odpornosti kritične vesoljske tehnologije in infrastrukture, ter ranljivosti in nevarnosti, ki so povezane z grožnjami v vesolju. Slovenija tudi ocenjuje, da se bo s strategijo mogoče lažje in hitreje odzvati na trenutne izzive in morebitne krize v vesolju v novih geopolitičnih razmerah. “Zavezanost Sveta k izkoriščanju vesoljske tehnologije za zeleni prehod, zaščito EU in njenih državljanov ter krepitev odpornosti in varnosti EU je skladna z našo lastno nacionalno vizijo, saj osnutek Slovenske vesoljske strategije 2030 poudarja iste prednostne naloge,” je še izpostavil državni sekretar Frangež.