»Digitalna preobrazba in zeleni prehod kot dve temeljni usmeritvi Evrope že hodita z roko v roki,« je uvodoma povedala dr. Stojmenova Duh, ki je dodala, da bomo takrat, ko se bosta obe usmeritvi povezali in dopolnili, izpolnili ključni cilj Evropske unije, ki se zavzema za pravično in uspešno družbo ter konkurenčno gospodarstvo, ki bo preudarno in odgovorno uporabljalo naravne vire. Ministrica je poudarila, da »imamo samo en planet, imamo omejene naravne vire, zato jih moramo uporabljati na pravičen način, pri tem pa se moramo zavedati, da moramo ogljično nevtralnost doseči do leta 2050.«

»Energija, promet, industrija in kmetijstvo so odgovorni za največ emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji. Tukaj lahko ravno z digitalnimi tehnologijami prispevamo k zmanjšanju izpustov. Kako? Z uporabo različnih naprav in aplikacij ter z uporabo podatkov, ki jih imamo na voljo in na podlagi katerih lahko oblikujemo podnebne ukrepe,« je povedala ministrica. Dodala je, da imamo prvič v krovni strategiji digitalne preobrazbe države, torej v Digitalni Sloveniji 2030, vključeno tudi zeleno preobrazbo.

Kot pomembno pri digitalni preobrazbi je ministrica dr. Stojmenova Duh izpostavila digitalno pismenost, pri kateri pa po njenih besedah ni pomembno samo to, da znamo uporabljati digitalne tehnologije v vsakdanjem življenju, ampak tudi, da se zavedamo, kako lahko digitalne tehnologije prispevajo k zeleni preobrazbi. Upoštevati pa je treba tudi, da imajo digitalne tehnologije tudi negativen vpliv na okolje, je opozorila. Po besedah ministrice se »moramo zato zavzemati za to, da elektronskih naprav ne menjamo preveč pogosto, ampak raje uporabljamo rabljene. Tako bomo z računalniškim skladom, ki ga uvajamo z novelo Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, v uporabo dali posodobljeno rabljeno opremo, ki jo imamo v javni upravi, ter ji s tem zagotoviti novo življenje.«

Na posvetu je sodeloval tudi dr. Til Rozman, vršilec generalnega direktorja direktorata za digitalno družbo na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki je poudaril, da je glavna sila za zeleni prehod potreba po znižanju emisij toplogrednih plinov, česar pa po njegovih besedah ni mogoče doseči brez močnega družbenega in političnega dogovora. Ob kratki predstavitvi ključnih usmeritev krovne strategije Digitalna Slovenija 2030 je poudaril tudi, da je digitalna preobrazba pomembno orodje za doseganje podnebnih ciljev. »Za uspešnost dvojnega prehoda je ključno povezovanje zelenih in digitalnih politik, ključna moč je v doseganju sinergij,« je povedal in ocenil, da je največja nevarnost sočasnemu digitalnemu in zelenemu prehodu medsebojno nepovezano naslavljanje težav, s čimer se izgubljajo energija, čas in denar. Pri tem je po besedah dr. Rozmana ena od pomembnih platform za izvedbo dvojnega prehoda strategija Digitalna Slovenija 2030, ki predvideva tudi ustanovitev strateškega sveta za digitalno preobrazbo, v katerega bodo poleg predstavnikov ministrstev vključene tudi nevladne organizacije, gospodarstvo in raziskovalne institucije. »Treba je zagotoviti, da se bodo politike in ukrepi različni resorjev med seboj dopolnjevali in nadgrajevali, tako da bo učinek več kot zgolj vsota posameznih politik. Moramo doseči, da bo 1 plus 1 več kot 2,« je zaključil svoj prispevek na posvetu.

Posvet »Kje in kako se srečata zeleni in digitalni prehod?« so organizirali Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo, mreža okoljskih organizacij Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor ob podpori Konzorcija vsebinskih mrež Nevladnih organizacij in Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Pametna mesta in skupnosti.