Vlada s tem zakonom izpolnjuje eno ključnih koalicijskih zavez, namreč da se ustavi tiste prekrškovne postopke iz obdobja epidemije COVID-19 in povrne globe, ki so bile plačane oz. izterjane v teh postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile - predvsem zaradi kršitve načela zakonitosti - v neskladju z Ustavo.

Ustavno sodišče je namreč v več odločbah ugotovilo neustavnost nekaterih določb Zakona o nalezljivih boleznih in Zakona o javnih zbiranjih, na podlagi katerih je prejšnja Vlada sprejemala odloke, ki so predstavljali vsebinsko pravno podlago za omenjene prekrškovne postopke.

Predlagana ureditev v danes sprejetem predlogu zakona temelji na Analizi pravnih podlag, ki so bile uporabljene v prekrškovnih postopkih proti posameznikom ali pravnim osebam zaradi kršitev t.i. protikoronskih ukrepov (le-to je Ministrstvo za pravosodje do konca lanskega avgusta, ob sodelovanju vseh relevantnih prekrškovnih organov, izvedlo skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve in Službo vlade za zakonodajo), ter na Izhodiščih za pripravo normativnih rešitev, ki jih je Vlada, na podlagi te analize, sprejela novembra 2022.

V analiziranem obdobju, od 7. marca 2020 do 30. maja 2022, je bilo na izkazano neustavnih pravnih podlagah uvedenih nekaj več kot 62.000 prekrškovnih postopkov. Skupen znesek izrečenih glob v teh postopkih znaša 5.754.540,63 evrov. Približno 30 odstotkov teh glob - v skupnem znesku 1.765.592,58 evra - je že bilo prostovoljno plačanih ali izterjanih, v prisilni izterjavi pa ostaja še približno 70 odstotkov vseh izrečenih glob - v skupnem znesku 3.988.948,05 evra.

Ključne rešitve predlaganega zakona:

• Ustavitev tekočih prekrškovnih postopkov, ustavitev postopkov v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist, in ustavitev postopkov v zvezi z izvrševanjem nadomestnega zapora, ter ustavitev postopkov prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka.
• Povračilo glob, stroškov prekrškovnih postopkov in postopkov prisilne izterjave, ter odvzete premoženjske koristi. Predlog zakona določa tudi izključitev prejetih sredstev iz dohodkov. To pomeni, da se prejeta sredstva ne bodo upoštevala pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, prav tako se od prejetih sredstev ne bo plačevalo dohodnine.
• Predvidena je tudi sanacija pravnih posledic v zakonu zajetih prekrškov - avtomatični izbris podatkov iz prekrškovnih evidenc. To pomeni, da se bodo podatki o prekrških, ki so zajeti v zakonu, izbrisali iz evidenc prekrškovnega organa in evidence pravnomočnih odločb sodišč. V času od uveljavitve zakona do dejanskega izbrisa podatkov pa se ti podatki ne bodo vključevali v potrdila iz prekrškovnih evidenc.   

Osnovna vodila predlagane ureditve so vodenje postopkov po uradni dolžnosti, avtomatizem in čim manj birokratskih obremenitev za upravičence. Sodelovanje upravičencev je predvideno zgolj tam, kjer je to nujno potrebno - denimo za sporočanje pravilnega plačilnega računa ter glede priglasitve bančnih stroškov prisilne izterjave globe in stroškov postopka.

Pristojni prekrškovni organi bo pripravil in upravičencu poslal informativni izračun o izplačilu globe in stroškov, zoper katerega bo imel upravičenec možnost ugovora, zoper odločbo o izplačilu pa je upravičencem zagotovljena tudi možnost upravne pritožbe na pristojno ministrstvo.

Ministrica dr. Dominika Švarc Pipan: "Vlada se zaveda, da se je prejšnja oblast ob uvajanju ukrepov soočala s precejšnjo mero negotovosti spričo vseh razsežnosti izbruha epidemije Covid-19, in da je svoje prispevala tudi časovna komponenta, ki je terjala hitro krizno ukrepanje. Prav s tem namenom slovenski ustavni red tudi omogoča, da izvršilna oblast izjemoma in začasno prevzame sprejemanje ukrepov, s katerimi se neposredno posega v svobodo gibanja ter pravico do zbiranja in združevanja, zato da bi zajezila širjenje nalezljive bolezni in učinkovito zavarovala druge človekove pravice, kot sta pravica do zdravja in življenja ljudi. Vendar pa mora biti tako urejanje v skladu s temeljnimi postulati ustavnega reda in pravne države, kot so zakonitost, pravna varnost in predvidljivost pravnega reda. Kriza ne more in ne sme biti izgovor za njihovo spodkopavanje."  

Predlagani zakon je zato v skladu s koalicijsko pogodbo eden od pomembnih korakov pri ponovni krepitvi zaupanja v pravno državo kot eno temeljnih ustavnih načel, ki je bilo z uporabo pretirane in neustavne represije preko prekrškovnega prava v času epidemije Covid znatno načeto.