Za reševanje vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja prizadevanja potekajo že desetletja. Minister Uroš Brežan je lani, takoj po izrednih razmerah, imenoval delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki občin, izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo v regiji ter strokovnjaki ministrstva. Skupina zastavlja rešitve v treh fazah: z že predstavljeni kratkoročni ukrepi, s srednjeročnima investicijama in s trajno rešitvijo. Na današnji seji vlade je vlada potrdila srednjeročne investicije, za katere bo zagotovila sredstva iz proračuna in kohezijske politike, prav tako je sklenila, da se zadrževalnik Suhorca opusti.

Srednjeročne investicije, ki jih je možno izvesti najhitreje, to je v letih 2026-27, zajemajo regionalno povezovanje vodovodov, tj. nadgradnjo Kraškega vodovoda iz Brestovice ter sočasno izgradnjo novega povezovalnega vodovoda na sistemu pitne vode v dolžini 27 km iz vodarne Korotan pri Postojni do Rodika. Izvedba teh dveh srednjeročnih investicij bo povečala kapaciteto dotoka vode v slovensko Istro iz kraških virov iz sedanjih max.100 l/s na 200 l/s v srednjeročnem obdobju. »Sredstva v višini 92 milijonov evrov bodo zagotovljena iz virov EU sredstev v tekočem kohezijskem obdobju 2021-2027 in iz proračuna,« je minister danes potrdil na 43. redni seji vlade.

Za trajno rešitev problema vodooskrbe slovenske Istre in zaledja ministrstvo predlaga izgradnjo zadrževalnika.  

Ministrstvo na osnovi sklepa delovne skupine pripravlja projektno nalogo »Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre« z namenom preveriti zadostnost vodnega vira in izvedljivost izgradnje zadrževalnika Kubed ali alternativnega vira. Pri vrednotenju izbrane rešitve je glede na osnovno vrednotenje iz leta 2002 potrebno upoštevati sledeče:

• zaradi izgradnje vodovodnih povezav s srednjeročnimi investicijami v povezavo vodovodnih sistemov nad kraškim robom se v preteklosti zahtevan enovit koncept oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja razdeli v dva ločena sistema, ki sta povezana samo prek VH Rodik po konceptu 100+100 v smeri oskrbe obale;
• dodatne potrebne rezervne količine za Kraški vodovod in druge vodovodne sisteme nad kraškim robom se zagotovi prek povezave z Ajdovščino, nanoškimi vodnimi viri ter vodnimi viri občine Ilirska Bistrica;
• v projekcijah dobave vode je potrebno upoštevati opustitev dobav za RVK iz Hrvaške po izgradnji zadrževalnika oz. po letu 2035, ko se izteče pogodba z Istrskimi vodovodi;
• pri projekcijah potrebnih količin porabe vode za slovensko Istro je potrebno upoštevati prihranke zaradi hidravličnih izboljšav v sistemu ter tudi izvedbo potrebnih investicij v ponovno rabo vode za zalivanje javnih površin in večje porabnike industrijske vode;
• zadrževalnik bo v delu količin, ki (če) presegajo potrebe po oskrbi s pitno vodo, namenjen tudi kmetijski rabi;
• izvedljivost variant mora biti preverjena s tehničnega, hidrološko in hidro-tehničnega, okoljskega, ekonomskega, finančnega, družbeno sprejemljivega, regionalno razvojnega in urbanističnega, zakonodajnega vidika, da se zagotovi čim hitrejša izvedba projekta.
• naloga mora biti izvedena v obsegu, da bo kot predhodni del postopka za DPN nadomeščala fazo variantiranja, da bo postopek prostorskega umeščanja hitrejši.

Ministrstvo pripravlja projektno nalogo »Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre«. Rok za izdelavo je konec leta 2023. Po prejemu končnega poročila izvajalca bo ministrstvo nadaljevalo postopek zagotovitve trajne vodooskrbe slovenske Istre in zaledja. Izvedba investicije bi potekala v letih 2026 do 2029.

»Ministrstvo se je odločilo za prekinitev priprave Državnega prostorskega načrta za akumulacijo Suhorca, ker so vmesna poročila pokazala na omejene možnosti izvedbe projekta predvsem na podlagi okoljskega poročila in podrobnih geomehanskih raziskav,« je še razložil minister Brežan.

Kot izvedljivo za trajno rešitev ministrstvo ponovno predlaga proučitev izgradnje zadrževalnika Kubed nad Rižano. Predlog je spet aktualen zaradi izgradnje drugega tira, ki opušča obstoječo železniško progo in s tem ukinja nevarnost nesreče, katera bi lahko ogrozila vodni vir Rižane.

Sočasno že potekajo aktivnosti v okviru kratkoročnih ukrepov, ki so na osnovi Sklepa vlade RS z dne 23. 2. 2023 o uvrstitvi v Načrt razvojnih programov sofinancirane s sredstvi Sklada za vode. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 4,4 mio evrov, od tega bo Ministrstvo za naravne vire in prostor prispevalo več kot 2,5 mio evrov.

Predvideni kratkoročni ukrepi so naslednji:

• povezavo z vodovodnim sistemom občine Trst na mejnem prehodu Sv. Barbara,
• odprava »ozkih grl« na magistralnem cevovodu Rodik-vodarna Rižana,
• izgradnjo novega sistema filtriranja in ostale opreme v vodarni Gabrijeli in
• navezava na sistem istrskega vodovoda: povezava rezervoar Slušnica-rezervoar Hrib,
• investicija v opremo obstoječega vodnjaka B-10/06 na črpališču vode Klariči

Izvedene investicije v okviru kratkoročnih ukrepov bodo omogočile, da bo ob enaki hidrološki situaciji kot je bila leta 2022 zagotovljene kontinuirane kapacitete dobave pitne vodne.