Ministrica Alenka Bratušek je bila uvodna govorka na slovensko-hrvaškem poslovnem forumu: Javne investicije v gradbeništvu 2023, ki je bil v Opatiji. Kot največja izziva za letos je označila višje cene, s katerimi se soočajo tako naročniki kot izvajalci ter nekoliko bolj srednje- oz. dolgoročno načrtovanje investicij.

Pri ključnih cestnih infrastrukturnih projektih Slovenije je izpostavila tretjo razvojno os in dokončanje druge cevi cestnega predora Karavanke, ki je predvideno do leta 2025. "Tu se pozna dvoletna zamuda. Ključno je, da dobro sodelujemo z Avstrijo in zato dodatnih zamud ni pričakovati," je povedala in opozorila, da bo tudi po tem promet še nekaj časa potekal po eni cevi, ker se bo takoj začela obnova stare.

Pomemben investicijski segment so po njenih besedah obnove obstoječih avtocest in hitrih cest. "Prioritete so zeleno, varnost in digitalizacija," je poudarila ministrica in dejala, da je največja prioriteta železniška infrastruktura, za te naložbe je predvidenih 423 milijonov evrov. Na področju trajne mobilnosti je izpostavila naložbe v kolesarsko infrastrukturo, letos je predvidenih okoli 100 milijonov evrov, in ukrepe za spodbujanje javnega potniškega prometa. "Ker so finančna sredstva omejena, je treba najti kompromis med vlaganji v prometno infrastrukturo in ukrepe za trajnostno mobilnost," je še ocenila ministrica Bratušek.

Po besedah obeh infrastrukturnih ministrov, Alenke Bratušek in Olega Butkovića, Slovenija in Hrvaška naložbe v infrastrukturo vse bolj usmerjata v železnice. Državi imata trenutno devet skupnih projektov.