Mag. Židan je poudaril: »Notranji trg je ključen za dolgoročno konkurenčnost EU, pri čemer je pomembna jasna, predvidljiva in enostavna zakonodaja, ki temelji na ocenah učinka. Pravno okolje mora biti stabilno in agilno v pripravljenosti na krize, posebej pa se moramo osredotočiti tudi na usposabljanje delovne sile. Na kratkoročne izzive se moramo odzivati hitro, a pri tem slediti celostnemu pristopu EU.«

V okviru zakonodajnih posvetovanj so se ministri strinjali, da je predlog direktive glede pogodb o finančnih storitvah, sklenjenih na daljavo ustrezen in se ga lahko v nadaljnjo obravnavo posreduje Evropskemu parlamentu. Cilj predloga je poenostaviti in posodobiti zakonodajni okvir, hkrati pa vključiti ustrezne vidike pravic potrošnikov. Mag. Židan je poudaril, da Slovenija podpira vsak korak, ki gre v smeri krepitve varstva potrošnikov, zato doseženi kompromis pri tej direktivi podpira.

Ministri so se prav tako strinjali glede predloga uredbe o storitvah kratkoročnega najema nastanitve. Predlagana uredba predvideva obvezno vključitev teh storitev (znan primer takih storitev je na primer Airbnb) v preglednejši in enoten EU podatkovni sistem. Ta obveza, ki bo veljala tako za gostitelje kot za platforme, bo izboljšala transparentnost na področju ponudnikov kratkoročnega najema nastanitve. V naslednji fazi bo predlog uredbe obravnavan še v Evropskem parlamentu.

V okviru točke »Razno« je predsedstvo podalo informacijo o stanju enotnega patenta in enotnega sodišča za patente. »Enotni patentni sistem bo s centraliziranim in cenovno ugodnejšim varstvom koristil konkurenčnosti evropskih podjetij,« je povedal mag. Židan. Skupaj z Evropsko komisijo pa je predsedstvo poročalo tudi o nadaljnjem ukrepanju po vrhu EU-Ukrajina. Slovenija podpira, da EU Ukrajini zagotavlja neomajno podporo, dokler bo to potrebno. Zelo pomembno je, da tudi v negotovih geopolitičnih razmerah ohranimo nemoteno delovanje notranjega trga, kar pomeni odpravo ovir in preprečevanje nastajanja novih.

Na neformalnem delu zasedanja so ministri razpravljali o industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora, ki se osredotoča na izboljšanje evropske konkurenčnosti in zagotavljanje učinkovitega energetskega in zelenega prehoda (tako imenovanem Industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo). Slovenija meni, da so štirje predlagani stebri industrijskega načrta (regulativno okolje, financiranje, veščine in trgovina) ustrezni in predstavljajo dobro osnovo za zagotavljanje bolj spodbudnega okolja za povečanje proizvodne zmogljivosti EU za ogljično nevtralne tehnologije in izdelke, ki so potrebni za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev Evrope.