Ministri so podali usmeritve za nadaljnjo obravnavo predloga Uredbe o obnovi narave. Cilj predloga uredbe, ki ga je Evropska komisija objavila junija letos, je do leta 2030 pokriti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij na EU ravni z ukrepi za obnovo narave in jih sčasoma razširiti na vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti do leta 2050.

Uredba vključuje predloge za izboljšanje in obnovo degradiranih oz. poškodovanih ekosistemov, tako kopenskih, obalnih, sladkovodnih, kmetijskih, morskih, gozdnih, kot tudi urbanih ekosistemov. S tem bi prispevali k trajni obnovi narave, k doseganju ciljev EU na področju podnebnih sprememb in preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti. Zakonodajni predlog tako sledi ciljem in zavezam Evropskega zelenega dogovora in Strategiji EU za biotsko raznovrstnost.
Slovenija podpira predlog Uredbe o obnovi narave, saj se degradacija ekosistemov in s tem izguba biotske raznovrstnosti na globalni ravni, EU in nacionalni ravni nadaljujeta. Ekosistemi in habitati v dobrem stanju ohranjenosti pozitivno vplivajo na gospodarstvo, trajnost in odpornost, zdravje ljudi ter pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb.

Minister Brežan je poudaril, da morajo biti cilji obnove narave ambiciozni, če želimo pravočasno zaustaviti biodiverzitetno in podnebno krizo pri čemer bo treba nasloviti izzive povezane s finančnimi in človeškimi viri. V Sloveniji bomo na podlagi naših izkušenj s pripravo nacionalnih programov upravljanja območij Natura 2000 ter pozitivnih primerov uspešne obnove ekosistemov v sodelovanju s ključnimi strokovnjaki, sektorji in deležniki pripravili nacionalni načrt obnove, ki bo čim bolj in čim hitreje prispeval k doseganju nacionalnih, čezmejnih in drugih EU ciljev za obnovo narave.

Češko predsedstvo predstavilo stanje obravnave nekaterih zakonodajnih aktov

V okviru točke razno je češko predsedstvo predstavilo stanje obravnave nekaterih zakonodajni aktov in sicer Predloga Uredbe o fluoriranih toplogrednih plinih in predloga Uredbe o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, ki sta glavna instrumenta EU za doseganje podnebne nevtralnosti EU ter ciljev Montrealskega protokola in Pariškega sporazuma. Slovenija je podala podporo obema predlogoma in izpostavila zaskrbljenost nad področjem prepovedi uporabe SF6 plina v elektrodistribuciji in s tem povezanim prehitrim uvajanje alternativnih rešitev, ki še niso dovolj preizkušene in dostopne. Nadalje se je predsedstvo informiralo o stanju obravnave zakonodajnih aktov s področja industrijskih emisij in pošiljk odpadkov. Minister je pozdravil prenovo pravil za pošiljke odpadkov ter prehod na elektronsko poslovanje, a opozoril na realno časovnico za prehod na uporabo novih pravil.

Predstavljen nov zakonodajni paket s področja ničelnega onesnaževanja

Evropska komisija je predstavila tudi nov zakonodajni paket s področja ničelnega onesnaževanja, v okviru katerega se bodo z revizijo direktive o kakovosti zunanjega zraka uskladili standardi kakovosti zraka v EU s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije ter izboljšati podporo lokalnim oblastem pri doseganju čistejšega zraka, predvsem v mestih. Predlog prenovitve Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode predvideva okrepitev nekaterih zahtev iz obstoječe Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, kakor tudi uvedbo novih ukrepov s strožjimi mejnimi vrednostmi. Cilj Predloga sprememb vodne direktive, direktive o okoljskih standardih kakovosti in direktive o podzemni vodi pa je izboljšanje varstva okolja in izboljšanje znanja o kakovosti voda skladno s cilji Evropskega zelenega dogovora.

Minister je pozdravil tudi okrepitev zahtev za zmanjševanje in odpravo emisij v okviru svežnja ničelnega onesnaževanja, pri čemer je prav tako opozoril na realne časovnice, pa tudi upoštevanje lokalnih značilnosti ter tehnično in finančno izvedljivost predvidenih ukrepov. Opozoril je tudi na problem prenosa onesnaževal zraka preko meja.

Predstavljena sta bila tudi nova zakonodajna predloga s področja krožnega gospodarstva, revizija zakonodaje o embalaži in odpadni embalaži, ki določa ukrepe za preprečitev nastajanja odpadne embalaže in predlog uredbe o certificiranju odvzemov ogljika, ki vzpostavlja prvi prostovoljni okvir na ravni EU za certificiranje odvzemov ogljika.

Nadaljni mednarodni dogodki

Češko predsedstvo in Evropska komisija sta poročala o nedavnih mednarodnih dogodkih, 27. zasedanju pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov (ZN) o spremembi podnebja novembra 2022 v Egiptu (COP27), 34. srečanju pogodbenic Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč; 19. srečanju pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES); prvem srečanju medvladnega pogajalskega odbora za pripravo pravno zavezujočega instrumenta na področju onesnaževanja s plastiko; 15. zasedanju pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti. Nizozemska je poročala o pripravah na Konferenco ZN o vodi, ki jo marca 2022 gostita Nizozemska in Tadzikistan. Tudi Slovenija že dlje časa aktivno sodeluje v pripravah na konferenco, zlasti pa v okviru Vodne konvencije in Koalicije za čezmejno vodno sodelovanje, aktivno vzpodbuja države k odgovornemu in proaktivnemu delovanju v povezavi s konferenco.

V zaključku je prihajajoče švedsko predsedstvo predstavilo prioritete in program njihovega predsedovanja za naslednjih šest mesecev.