Prvi dan delavnice je na uvodnem visokem delu delavnice s pozdravnim nagovorom udeležence nagovoril državni sekretar Matej Skočir. V nagovoru je med drugim poudaril: »Upravljanje od izvira do morja je dobro uveljavljen celosten, medsektorski in participativen pristop za obvladovanje izzivov na področju sladkih voda, morij in oceanov. Prispeva k rešitvam upravljanja in vodenja ter prilagajanja na krizo vode, krizo podnebja in krizo biotske raznovrstnosti.  Za pristop od izvira do morja pa je čezmejno vodno sodelovanje ključnega pomena.«

Dr. Aleš Bizjak je kot predstavnik Slovenije in podpredsedujoči biroju Vodne konvencije sodeloval kot moderator zaključne sekcije o nadaljnjem razvoju pristopa od izvira do morja ter kot zaključni govornik dogodka. V nastopu na zaključnem delu delavnice je predstavil zaključke delavnice in izpostavil, da je za dosego varstva in zaščite morij in oceanov potrebno okrepiti medsektorsko dejavnost in čezmejno vodno sodelovanje, bistveno povečati napore ozaveščanja o problematiki celinskih virov onesnaževanja, tudi s plastiko in mikroplastiko, izboljšati možnosti in načine financiranja aktivnosti ter na Konferenci Združenih narodov (ZN) o vodi 2023 opozoriti svetovno javnost o problematiki onesnaževanja morij in oceanov preko celinskih vodnih tokov ter na ta način aktivirati vse pomembne deležniške strukture procesa, za katerega si želimo, da postane globalni.

Na delavnici je aktivno sodeloval tudi dr. Tomaž Rodič iz centra odličnosti Vesolje.si, ki je z veliko odmevnostjo med prisotnimi predstavil vlogo in izkušnje iz delovanja mikrosatelita NEMO-HD za potrebe izvajanja analiz vodnega in morskega okolja v pristopu od izvira do morja.

Na globalni delavnici so bile v obliki predstavitev, panelov in diskusij predstavljene in pojasnjene metodološke vsebine pristopa, izzivi vladovanja, medsektorskega pristopa in čezmejnega sodelovanja ter financiranja. V tridelnem interaktivnem delu so udeleženci prispevali predloge za prihodnji razvoj in aktivnosti na področju pristopa od Izvira do morja. Ob koncu so bili predstavljeni zaključki delavnice, ki  bodo izhodišče za prispevek za delo Konference ZN o vodi 2023 in razvoj interaktivnega dialoga na temo voda in podnebne spremembe.

Delavnica je bila organizirana pod pokroviteljstvom Vodne konvencije pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (angleško Water Convention - UNECE), vodilni državi tokratnega dogodka sta bili Estonija in Slovenija.

Globalno delavnico je osebno ali oddaljeno obiskalo več kot 300 udeležencev iz pan-evropskega območja, Afrike, Bližnjega Vzhoda, Azije, Amerike in drugih delov sveta.

Svet se v zadnjem obdobju vse bolj sooča s trojno krizo okolja, vodno, podnebno in biodiverzitetno. Posledično so reke, jezera, podzemni vodonosniki, morja in oceani, kot medsebojno povezani ekosistemi, izpostavljeni velikim okoljskim spremembam in njihovim posledicam. Dodatno so morja in oceani preko sladkovodnih tokov izpostavljeni onesnaževanju s hranili iz kmetijstva, odpadnimi snovmi iz industrije, komunalno odpadno vodo in vedno bolj tudi s plastiko in mikroplastiko iz celinskih virov. Pri tem lahko prekomejni značaj celinskih vodnih tokov reševanje teh problemov še dodatno zaplete. Pristop od izvira do morja se zato vedno bolj uveljavlja kot učinkovit medsektorski in participatorni način pospeševanja sodelovanja s končnim ciljem izboljšanja stanja morij in oceanov, kot pospeševalec doseganja Ciljev 6, 14 in 15 ter tudi kot učinkovito orodje za omilitev in prilagajanje na podnebne spremembe. Pri izvajanju čezmejnih kontekstov pristopa ima Vodna konvencija, ki ji bo Slovenija predsedovala v obdobju od 2024 do 2027, zelo pomembno vlogo.