Ministri, pristojni za politiko digitalnega gospodarstva, in predstavniki držav članic Organizacije za sodelovanje in razvoj so se na zasedanju, ki je potekalo v Španiji od 13. do 15. decembra, posvetili štirim vidikom digitalne preobrazbe – gospodarstvu, družbi in tehnologiji ter ljudem. Obravnavali so tudi številne aktualne teme, kot so umetna inteligenca, upravljanje podatkov, prihodnost interoperabilnosti, kibernetska varnost in pravice v digitalni dobi ter uporabi vzvodov digitalne preobrazbe za zeleni prehod.

Ministrica dr. Stojmenova Duh je na zasedanju skupaj z ostalimi ministri držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in vodji delegacij podprla Deklaracijo o državnem dostopu do osebnih podatkov, ki jih hranijo subjekti zasebnega sektorja. Deklaracija, ki naslavlja problematiko prekomernega in neutemeljenega dostopanja do zasebnih podatkov s strani države, vsebuje načela, s katerimi se oblikuje pravni okvir, ki bo omogočal ravnovesje med legitimnimi interesi vlade pri zbiranju podatkov in zaščito pravice prebivalstva do zasebnosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Gre za varovalke, ki bodo pripomogle k večjemu zaupanju ljudi pri pretoku in obdelavi podatkov. Ministrica je ob podpori deklaraciji poudarila: »Trdno verjamem, da so podatki javno dobro, če ne kršijo interesov posameznika ali poslovnih subjektov. Ne samo podatki, ampak tudi modeli umetnih nevronskih mrež, ki temeljijo na teh podatkih, bi morali postati javno dobro.«

Na panelu o vplivu umetne inteligence na globalno politično okolje pa je ministrica poudarila, da je vprašanje uporabe te napredne tehnologije na vrhu seznama prednostnih nalog Slovenije pri digitalni preobrazbi države. Pri tem je izpostavila odločilno vlogo Inštituta Jožef Stefan z njegovo dolgoletno uspešno zgodovino raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na področju umetne inteligence, za kar je Slovenija dobila tudi pomembno priznanje Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), ki je lani v Ljubljani ustanovil prvi Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco. »Gradimo ekosistem umetne inteligence, v katerem sodelujejo različni deležniki, vključno z raziskovalci in civilno družbo. Dejavni smo v mednarodnih forumih, kot so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Globalno partnerstvo za umetno inteligenco, Svet Evrope in Evropska unija, kjer si prizadevamo spodbujati etično in zaupanja vredno umetno inteligenco, ki temelji na človekovih pravicah, demokratičnih vrednotah in pravni državi,« je ministrica povedala svojim ministrskim kolegom na panelu. Poudarila je tudi pomen kakovostnega in dostopnega izobraževalnega sistema, ki je ključen za pospeševanje raziskovalne dejavnosti in izmenjave znanja. Dodala je, da v Sloveniji »menimo, da bi morala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj na področju umetne inteligence tesno sodelovati z drugimi mednarodnimi organizacijami – Evropsko unijo, Svetom Evrope, Združenimi narodi. S tem različni pristopi k umetni inteligenci in akti, ki urejajo to področje, ne bodo nezdružljivi, temveč medsebojno povezani.«

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je robu ministrskega zasedanja opravila tudi številna dvostranska srečanja z visokimi predstavniki OECD, Unesca in Sveta Evrope ter predstavniki držav članic OECD, s katerimi se je dogovorila za krepitev sodelovanja na področju digitalne preobrazbe. Z direktorjem direktorata za komunikacijska omrežja pri Evropski komisiji Robertom Violo sta se strinjala, da je Evropska unija uspešna na digitalnem področju, vendar je treba še naprej krepiti sodelovanje med državami članicami za učinkovitejše reševanje trenutnih izzivov. Dr. Stojmenova Duh mu je ob sporočila: »Slovenija ima ambiciozne cilje na področju načrtovanja, razvoja in proizvodnje polprevodnikov. Slovenija si želi z Evropsko komisijo sodelovati pri zagotavljanju infrastrukture za testiranje in eksperimentiranje na področju umetne inteligence za podjetja in raziskovalne organizacije.« Pomočniku generalnega direktorja za komunikacije in informacije pri Unescu Tawfiku Jelassiju pa je povedala, da želi Slovenija »povezati različne mednarodne organizacije pri oblikovanju poenotenih pogledov na umetno inteligenco.« Generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj Mathias Cormann je ministrici dejal, da OECD izjemno ceni dosežke in aktivnosti Slovenije v organizaciji, še posebej na področju umetne inteligence in podatkovne ekonomije. Ministrica pa mu je razgrnila načrte naše države na področju upravljanja podatkov: »Slovenija bo s pomočjo OECD med prvimi državami vzpostavila omrežje skrbnikov podatkov, ki bo pomagalo spodbujati koordinacijo in sodelovanje pri reševanju skupnih izzivov in pripomoglo večji podatkovni zrelosti v javnem sektorju. Kot pilotna država smo pripravljeni sodelovati tudi na drugih področjih s ciljem pospešiti digitalno preobrazbo v državah članicah OECD.«

Na srečanju z vodjo Sektorja za digitalni razvoj pri Svetu Evrope Kristianom Bartholinom pa je poudarila, da je delo te mednarodne organizacije za Slovenijo zelo pomembno, saj vzpostavlja standarde za uporabo digitalnih tehnologij na osnovi temeljnih vrednot, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracija in pravna država. »Ti standardi bi morali veljati na svetovni ravni,« je ocenila ministrica in napovedala, da bo Slovenija okrepila sodelovanje s Svetom Evrope v luči priprav na leto 2025, ki bo namenjeno digitalnemu državljanstvu. Srečala se je tudi z bolgarskim ministrom za elektronsko upravljanje Georgijem Todorovom, ki ga je povabila v Slovenijo, da mu podrobneje predstavi dobre prakse digitalne preobrazbe. S portugalskim državnim sekretarjem za digitalizacijo in modernizacijo javne uprave Mariom Campolargom sta se pogovarjala o aktivnostih na področju digitalnega opismenjevanja državljanov. »Cilj obeh držav je zagotoviti enotno vstopno točko in interoperabilnost digitalnih storitev za državljane,« sta poudarila po dvostranskem srečanju. Z državno sekretarko za digitalizacijo in elektronske komunikacije Norveške Gunn Karin Gjul pa sta se zavzeli za izmenjavo izkušenj in okrepitev sodelovanja na področju krepitve digitalnih veščin v javni upravi, predvsem v zdravstvu, ter pri vprašanju zagotavljanja kibernetske varnosti.