Skoči do osrednje vsebine

9. zasedanje pogodbenic Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Državni sekretar Matej Skočir se je udeležil rednega zasedanja pogodbenic Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu, kjer je bil opravljen pregled dela Savske komisije. Sporazum je pravni okvir, ki temelji na čezmejnem sodelovanju za trajnostno rabo vodnih virov v celotnem porečju Save – najbolj vodnatem pritoku Donave.
Nagovor državnega sekretarja Mateja Skočirja

Nagovor državnega sekretarja Mateja Skočirja | Avtor: Ministrstvo za okolje in prostor

1 / 3

Namen srečanja je bil pregled dela in dejavnosti Savske komisije, sprejemanje sklepov na podlagi predlogov in priporočil Savske komisije, obravnavanje in sprejemanje predlogov za nove protokole in spremembe Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu (OSSB) ter obravnavanje in prevzemanje vseh morebitnih dodatnih potrebnih aktivnosti za doseganje ciljev sporazuma. Poleg Slovenije so države pogodbenice sporazuma še Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Srbija.

Slovenija se aktivno zavzema za okrepljeno sodelovanje območij mednarodnih povodij na globalni, regionalni, medregionalni, nacionalni in lokalni ravni, v luči krepitve mehanizmov za sodelovanje, izmenjavo znanj in izmenjavo najboljših praks.

Letos mineva že dvajset let od podpisa OSSB v Kranjski Gori, ki je postavil temelje za razvoj temelječ na trajnosti in sodelovanju v skupno dobro vseh držav pogodbenic tega sporazuma. V tem oziru nas je skupna reka Sava povezala in postavila za skupno pogajalsko mizo. V tem času je bilo prav na podlagi sodelovanja v okviru Mednarodne komisije za Savski bazen doseženega zelo veliko. Tak primer dobre prakse za uspešno prilagajanje na podnebne spremembe je odziv na poplave leta 2014 – na tej podlagi sedaj deluje sodoben Sistem zgodnjega opozarjanja pred poplavami (angleško Sava Flood Forcasting System).

Rezultati skupnega sodelovanja so prepoznani tudi širše, izven regije. To je med drugim razvidno tudi z odobritvijo nepovratnih sredstev s strani Svetovne banke za regionalne dejavnosti z izvajanjem do sredine leta 2026, kar je velik dosežek in gotovo temelji tudi na izkazanem zaupanju na podlagi dosedanjega izvrstnega dela nas vseh. Slovenija kot donatorica v Globalni sklad za okolje (angleško Global Environmental Facility-GEF) podpira razvoj regionalne komponente celostnega razvojnega programa za rečni koridor Save in Drine.

Naslednje leto marca bo potekala Svetovna konferenca o vodi v okviru Organizacije združenih narodov tudi v kontekstu zasledovanja ciljev Agende 2030 in Ciljev trajnostnega razvoja (angleško Sustainable Development Goals–SDG) cilja 6. Države članice Savske komisije in sporazuma bodo tako  imele priložnost podati pozitivno sporočilo o pomenu sodelovanja ter prispevati k krepitvi čezmejnega sodelovanja med državami sveta.