Skoči do osrednje vsebine

Vrh Združenih narodov o podzemni vodi (UN Groundwarer Summit)

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Na sedežu UNESCO v Parizu je od 7. do 8. decembra v hibridni obliki potekal Vrh Združenih narodov o podzemni vodi (UN Groundwater Summit).
dr. Aleš Bizjak, RS MOP Tanja Miškova, RS MZZ dr. Mihael Brenčič, FNT UNI LJ dr. Nadja Zupan Hajna, Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU

dr. Aleš Bizjak, RS MOP Tanja Miškova, RS MZZ dr. Mihael Brenčič, FNT UNI LJ dr. Nadja Zupan Hajna, Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU | Avtor: Ministrstvo za okolje in prostor

Ekosistemi, prebivalstvo in gospodarski razvoj so v svetovnem merilu zelo odvisni od podzemne vode, tudi z vidika prilagajanja na podnebne spremembe. Iz podzemnih virov je zagotovljena približno polovica vode za pitje, nekaj manj za namakanje pridelovalnih površin in tretjina za industrijo. Zato je bil namen vrha prispevati k pospeševanju izvajanja ukrepov na področju podzemne vode z vidika bolj odgovorne in trajnostne rabe, zaščite in čezmejnega vodnega sodelovanja v upravljanju tega nadvse pomembnega naravnega vira.

Pred vrhom je bil organiziran dan izbranih 19 stranskih dogodkov, na katerem je MOP sponzoriral stranski dogodek o kraških vodonosnikih Karst Aquifers: the world's most prolific yet most vulnerable and misunderstood groundwater resource, ki ga je organizirala Mednarodna speleološka zveza (International Union of Speleology), na katerem je dr. Aleš Bizjak kot predstavnik Slovenije in podpredsedujoči biroju Vodne konvencije, pozdravil udeležence, podal izhodišča stranskega dogodka, predstavil nekatere posebnosti slovenskega krasa in vodonosnikov ter razloge za sponzoriranje. Dr. Bizjak se je na vabilo avstrijskega ministrstva za okolje kot panelist udeležil tudi stranskega dogodka The Future of our Groundwaters - Monitoring and foresight concepts in support of SDG 6, na katerem je predstavil izkušnje Slovenije iz čezmejnega vodnega sodelovanja s poudarkom na skupnem čezmejnem vodnem telesu Karavanke.

Na prvem dnevu vrha je navzoče kot prvi po video povezavi pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Minister Uroš Brežan je v zaključnem delu vrha nagovoril zbrane in v svojem govoru izpostavil: »Vodna kriza je skupaj s podnebno in krizo biotske raznovrstnosti svojevrsten kompleksen in medsebojno povezan okoljski izziv, ki doslej še ni bil zares obravnavan. Voda, omejevalni dejavnik trajnostnega razvoja, zaščite ekosistemov, prilagajanja podnebnim spremembam in ohranjanja biotske raznovrstnosti je v središču samega izziva. Naša prednostna naloga je zato, da tako površinske kot podzemne vode upravljamo na najbolj trajnosten način in v globalnem kontekstu – z uporabo vodnega sodelovanja na vseh ravneh, nacionalni, bilateralni, regionalni ali globalni.«

Vsebina zasedanja

V vsebinskem delu prvega dne so se udeleženci posvetili problematiki pospeševanja Cilja 6 z vidika varstva in trajnostne rabe podzemne vode. Tako so bile podrobneje obdelana področja podatki in informacije, institucionalna izgradnja, inovacije, finance in vladovanje. Dan je bil obeležen tudi s promocijo in predstavitvami v povezavi z 10. Svetovnim vodnim forumom 2024, ki bo potekal na Baliju.

V vsebinskem delu drugega dneva vrha so udeleženci razpravljali o regionalnih dialogih, čezmejnih vodonosnikih, o podzemni vodi v Afriki ter o krepitvi povezave znanost – politike ter o mladinskem forumu za podzemne vode. Dr. Aleš Bizjak je na vrhu aktivno sodeloval kot vabljeni panelist v sekciji Regionalni dialogi (Regional Dialogues). V nastopu je predstavil ugotovitve regionalnega dialoga ECE regije, posebnosti vodonosnikov v Sloveniji in njihov pomen za vodooskrbo prebivalcev ter druge potrebe. V nadaljevanju je predstavil razloge Slovenije za sodelovanje v regionalnem dialogu, razvitost in način delovanja čezmejnega vodnega delovanja na bilateralni, sub-regionalni, regionalni in UNECE ravni. V zaključku je predstavil pomen Vodne konvencije za čezmejne vodonosnike in opozoril na nujnost povečanja bilateralnih in multilateralnih sporazumov o čezmejnih vodonosnikih.

Pomemben del drugega dne vrha je bila promocija in uradni začetek delovanja Koalicije za čezmejno vodno sodelovanje (Transboundary Water Cooperation Coalition), ki se ji bo kot ena izmed zgodnjih pobudnic pridružila tudi Slovenija. Predstavljena je bila tudi skupna izjava UN Water Podzemna voda: Nevidni vir za trajnostni razvoj (UN Water Joint Message and call for Action: Groundwater: The Invisible Resource for Sustainable Development), ki bo posredovana na konferenco o vodi v New Yorku prihodnje leto kot osrednje sporočilo s področja podzemnih voda.

Vrh o podzemni vodi je bil zaključni dogodek letošnje kampanje UN Water Podzemna voda – vidno naredimo nevidno in hkrati zadnji veliki dogodek v obsežnem procesu priprave na konferenco Združenih narodov o vodi 2023 (UN Water Conference 2023). Udeležilo se ga je okoli 700 udeležencev iz vseh celin, preko video povezave pa še okoli 3000.