Skoči do osrednje vsebine

Ministrica na Svetu Evropske unije podprla ključna zakonodajna dosjeja za digitalno preobrazbo Evropske unije

  • Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo
Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh se je včeraj udeležila zasedanja ministrov držav članic Evropske unije, pristojnih za telekomunikacije. Soglasno so sprejeli splošni pristop za Uredbo o evropski digitalni identiteti in za Akt o umetni inteligenci, ki sta ključna zakonodajna dosjeja za digitalno preobrazbo Unije.

Cilj Akta o umetni inteligenci je oblikovanje zakonskega okvira, s katerim se od sistemov umetne inteligence, ki se uporabljajo na skupnem trgu Unije, zahteva, da so varni ter da spoštujejo temeljne pravice in vrednote v povezavi. Glede vprašanja umetne inteligence je ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh poudarila, da smo se v Sloveniji vedno zavzemali za zakonsko ureditev tega področja, ki mora biti razumljiva, še posebej na tehnični ravni, in prilagodljiva, da lahko sledi hitremu razvoju te tehnologije. Zakonska ureditev mora biti tudi predvidljiva glede na zahteve vseh deležnikov ter dovolj prožna za ustrezno ravnanje z raznolikimi sistemi umetne inteligence in njihovim vplivom na posebne kontekste uporabe. Pri tem je podprla Akt o umetni inteligenci, vendar je izpostavila nekaj pomislekov, ki jih ima Slovenija; predvsem pri definiciji umetne inteligence, pri kateri bi morala po besedah ministrice Evropska unija slediti definiciji Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki je bolj jasno opredelila funkcionalne lastnosti sistema umetne inteligence, s čimer bi bila evropska uredba pomembnejša tudi zunaj 27-erice. Ministrica je bila glede Akta kritična tudi do kriterija za klasifikacijo visokih tveganj umetne inteligence, ki da ni dovolj jasen. Zato bi morali oblikovati bolj jasen in prefinjen sistemski okvir, s katerim bi lažje zaznali visoka tveganja v primerih, ko bi umetna inteligenca predstavljala grožnjo zdravju in varnosti ljudi ter njihovim osnovnim človekovim pravicam. Dr. Stojmenova Duh se je zavzela tudi, da bi v nadaljnjem procesu sprejemanja Akta o umetni inteligenci v trialogu upoštevali tudi delo Sveta Evrope, kjer je v postopku sprejemanje Konvencije o umetni inteligenci.

Ministri so na zasedanju soglasno sprejeli tudi Uredbo o evropski digitalni identiteti. Njen cilj je zagotoviti splošen dostop ljudi in podjetij do varne in zaupanja vredne elektronske identifikacije in avtentikacije s pomočjo osebne digitalne denarnice na mobilnem telefonu. Ministrica dr. Stojmenova Duh je na zasedanju poudarila, da Slovenija podpira predlog uredbe, s katero bo vsakomur v lastni državi omogočena elektronska identiteta, ki bo priznana povsod po Evropski uniji za spletno in nespletno uporabo. Uredba bo po njeni oceni prispevala tudi h krepitvi enotnega evropskega trga. Ministrskim kolegom je predstavila tudi uvajanje elektronske osebne izkaznice v Sloveniji. Med večjimi izzivi pri tem je oblikovanje mobilnih rešitev za e-identiteto, zato je izrazila upanje, da bo projekt Evropske digitalne denarnice uspel tako na nacionalnih kot evropski ravni.

Ministri so se seznanili tudi s poročili o napredku dveh zakonodajnih dosjejev, ki sta v teku, in sicer Akta o podatkih in Akta o kibernetski odpornosti. Opravili pa so tudi orientacijsko razpravo o digitalnih veščinah za digitalno desetletje, med katero je ministrica dr. Stojmenova Duh poudarila, da ne moremo začeti digitalne preobrazbe brez digitalno usposobljenega prebivalstva, zato je potrebno povečati število projektov, ki povečujejo digitalne kompetence in zmanjšujejo razkorak med prebivalstvom, še posebej geografski, starostni in spolni. V Sloveniji smo za zmanjšanje razkoraka začeli več projektov, med glavnimi temelji za naše delo pa bo Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti.

Ministrica je ob robu ministrskega zasedanja Sveta Evropske unije opravila tudi več bilateralnih srečanj. Med glavnimi temami pogovorov je bilo vprašanje digitalnega opismenjevanja prebivalstva, izzivi pri zagotavljanju interoperabilnosti podatkov in storitev ter pri uvajanju elektronskih izkaznic ter raziskave in razvoj polprevodnikov. Srečala se je z državno sekretarko na finskem ministrstvu za transport in komunikacije Pilvi Torsti in Petro de Sutter, podpredsednico belgijske vlade in ministrico za javno upravo, javna podjetja, telekomunikacije in poštne storitve, ter avstrijskim državnim sekretarjem za digitalizacijo Florianom Turskyjem. S slednjim sta se strinjala, da je treba okrepiti sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo predvsem na področju polprevodnikov, tako na ravni univerz in inštitutov kot med privatnimi podjetji, ter pričeti z aktivnostmi za zagotovitev čezmejnega opravljanja digitalnih storitev med državama. Ob koncu sta se dogovorila za daljše srečanje, ki bo januarja prihodnje leto v Mariboru.