Državni sekretar je orisal koncept vojnega ujetništva skozi zgodovino do sodobnosti, vključno s sprejetjem Ženevske konvencije po drugi svetovni vojni. Obdobje od te zadnje velike vojne do danes so zaznamovali številni regionalni vojaški spopadi, je dejal. »V enega od teh smo bili vpleteni tudi sami. Razpad Jugoslavije in vojna na tem delu Balkana je imela z gledišča vojnega ujetništva dve plati. Prva se je dogajala v Sloveniji, kjer so z vojnimi ujetniki ravnali primerno glede na trenutno situacijo. Žal se je povsem drugačna plat pokazala, ko se je vojna vihra razširila južneje na Balkan. Maščevalnost in sovraštvo sta na plano prinesla največje krutosti, kar jih človek premore.«

Ravnanje s prebeglimi in ujetimi pripadniki med osamosvojitveno vojno leta 1991 je zajeto v arhivu ministrstva v zbirki dokumentarnega gradiva Policija med vojno. V njej hranimo posamezne dokumente, ki se nanašajo na vojne ujetnike leta 1991. Med njimi so na primer navodila za takojšnje oblikovanje prehodnih zbirnih centrov za vojne ujetnike. V vseh pokrajinah so se tako oblikovali večji zbirni centri za vojne ujetnike, kjer so morali biti zagotovljeni vsi nujni pogoji za življenje in nastanitev. »Izdelana so bila pravila ravnanja z vojnimi ujetniki, ki povzemajo mednarodna pravila opredelitve oboroženega spopada, določila Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki ter dopolnitev protokolov o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov. Izdano je bilo tudi navodilo za ravnanje z vojnimi ujetniki – oficirji, ki določa dosledno upoštevanje Ženevske konvencije,« je dejal državni sekretar.

Nedaleč od nas, v vojni v Ukrajini, smo spet lahko priča zlorabam in mučenju vojnih ujetnikov – to so nedavno v Ženevi potrdili tudi strokovnjaki Združenih narodov. Vojno ujetništvo je žal še vedno temna plat vojaških spopadov in človeške zgodovine, je uvodni nagovor na strokovnem posvetu sklenil dr. Lobnikar.

Strokovni posvet so pripravili Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje, Zveza slovenskih častnikov (območna združenja Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota) in Zveza veteranov vojne za Slovenijo (pokrajinski odbor in območna združenja Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota).