Udeležence posveta je nagovorila tudi ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar. "Nasilje v družini je nasilje nad ženskami. Treba je poudariti, da niso nasilni samo moški do žensk, so tudi ženske do moških in tudi ženske do otrok. Vendar je večji odstotek tistih, ki izvajajo nasilje nad ženskami, so moški. Gre za hud družbeni problem, ki zahteva multidisciplinarni pristop, in današnja konferenca je odziv na ta problem," je dejala ministrica.

Bobnarjeva je povedala, da verjame v to, da moramo kot družba storiti več, da pridemo resnično do ničelne tolerance do nasilja. Poudarila je, da je za dosego tega treba dajati takšno sporočilo že našim najmlajšim: "Sporočilo, ki se mora začeti v osnovni primarni družini s tem, da spoštujemo drug drugega, da smo vzor svojih otrokom. Da povemo, da kakršna koli nestrpnost v 21. stoletju nima nobenega mesta, da je treba biti strpen do drugega, ki je drugačen, ki je tuj, druge barve kože, veruje v drugega boga, ker nikoli ne vemo, kdaj se bomo sami znašli v tisti skupini drugih, do katerih bo večina nestrpna."

"Vsi skupaj moramo storiti več, da žrtvam vrnemo nadzor nad njihovim življenjem, vrnemo varnost, predvsem pa, da jim vrnemo dostojanstvo," je zaključila ministrica in udeležencem zaželela dobro diskusijo, na kateri si povemo, kje smo dobri in kje ne.

Po besedah vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Boštjana Lindava smo policisti pogosto prvi, ki se srečamo z nasiljem v družini: "Na intervenciji morajo policisti oceniti situacijo in se odločiti za ustrezen ukrep, ki bo zaščitil žrtev, storilcu pa dal sporočilo, da so bila njegova dejanja nedopustna." Dejal je, da si v policiji na vseh korakih prizadevamo za ničelno toleranco do nasilja. Vsi policisti se enkrat letno izobražujejo o nasilju v družini, sodelujejo na medinstitucionalnih timih, ko gre za zaščito žrtev tega kaznivega dejanja, še posebno pa smo dejavni v teh dneh, ko obeležujemo mednarodne dneve boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.

Vendar pa je ob tem opozoril, da se policija ne zmore sama boriti proti temu problemu. Policisti potrebujemo pomoč vseh institucij, s katerimi bomo skupaj sodelovali pri uspešni zaščiti žrtev: "Kajti na žalost policija v družine, kjer se dogaja nasilje, navadno vstopa (pre)pozno. Torej šele po tem, ko nasilje doseže že take razsežnosti, da se žrtev boji za svoje življenje in življenje svojih otrok, ko so posledice tako hude, da jih ne more več skriti, ko je situacija že tako težka, da se žrtev z njo sama ne zmore več spopadati, ali takrat, ko na nasilno situacijo v družini postane pozorna neka tretja oseba in v imenu žrtve poišče pomoč. To pomeni, da ste druge institucije tiste, ki policiji poveste, v katero družino je treba vstopiti in zaščititi žrtev." Kot je dodal, policisti pri tem računamo na šolnike, na zaposlene v centrih za socialno delo, na zdravstvene delavce: "Vsak od nas mora prevzeti svoj del odgovornosti in samo skupaj bomo lahko pripomogli k preprečevanju najhujših oblik nasilja, ki se prepogosto končajo tragično in za sabo kot orkan puščajo opustošenje."

V boju proti nasilju v družini je po njegovem ključna dobra preventiva tako na individualni in medosebni kot na družbeni ravni. "V javnosti in tudi v zasebnem življenju si je treba prizadevati za jasen 'rdeči karton' nasilju in ga izločiti iz naše družbe!" je zaključil mag. Lindav.

V nadaljevanju so vidnejši strokovnjaki nasilje v družini osvetlili z različnih vidikov, razpravo pa odprli tudi na okrogli mizi.