Namen tega svežnja je okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema, povečanje zanesljive oskrbe s polprevodniki v EU in razvoj novih trgov za vrhunske evropske tehnologije ter posledično zmanjšanje odvisnosti EU od dobavnih verig iz drugih delov sveta. Pobuda naj bi pokrila celotno vrednostno verigo od načrtovanja polprevodnikov do proizvodnih zmogljivosti. Komisija napoveduje, da naj bi sveženj pomagal povečati tržni delež EU v globalni proizvodnji polprevodnikov z manj kot 10 odstotkov na vsaj 20 odstotkov do leta 2030.

»Dobro delovanje vrednostne verige polprevodnikov je nedvomno strateškega pomena za evropsko industrijo, hkrati pa tudi porok vzdrževanja in povečevanja družbene blaginje v EU. Zato je potrebno izboljšati njeno delovanje in zanjo angažirati ustrezne javne podporne instrumente,« je izpostavil državni sekretar Židan. Sprejem splošnega pristopa glede zadevnega akta je podprl, saj je kompromisni predlog dovolj uravnotežen. Državni sekretar je poleg tega izpostavil upoštevanje specifik malih držav pri pripravi meril pri javnih razpisih. »Pri vzpostavljanju velikih proizvodnih obratov je ključno spodbujanje povezav velikih obratov z malimi in srednje velikimi podjetji znotraj celote vrednostne verige polprevodnikov. Tovrstna podjetja so hrbtenica gospodarstva EU,« je še poudaril Židan. Za slovensko gospodarstvo bo ureditev področja čipov pomenila bolj zanesljivo dobavo za avtomobilsko in drugo industrijo ter priložnost, da obstoječo industrijo čipov povežemo v evropske verige in okrepimo to visokotehnološko panogo. Za podporo hitrejšega razvoja in proizvodnje polprevodnikov bo na ravni EU namenjenih 3,3 milijarde evrov.

Ministri so na zasedanju sprejeli splošni pristop Sveta, ki predstavlja skupno stališče pristojnih evropskih ministrov za nadaljnja pogajanja z Evropskim parlamentom, o direktivi o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti. Predlagana direktiva bo določila pravila o obveznostih podjetij v zvezi z dejanskimi in potencialnimi škodljivimi vplivi na človekove pravice in na okolje. Državni sekretar  Židan je izpostavil, da »Slovenija pozdravlja te cilje, kajti na nacionalni ravni  sistemsko podpiramo zeleni in digitalni prehod slovenskih podjetij. Podjetja, ki bodo pri svojem upravljanju sledila trajnostnem razvoju, bodo tako na notranjem trgu kot širše bolj odporna, inovativna in konkurenčna.«

Prav tako je bil sprejet splošni pristop Sveta glede uredbe o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke. To pomeni, da bodo ti izdelki na podoben način, kot že velja za kmetijske izdelke, zaščiteni v celotni EU. Državni sekretar Židan je podprl kompromisno besedilo. Poudaril je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za jasen prehodni zaščitni režim, ki ne bo negativno vplival na obstoječe pravice upravičencev do geografske označbe za v Sloveniji že registrirane obrtne in industrijske izdelke, to sta »Idrijska čipka« in »Ribniška suha roba«.  

Ministri so se nadalje seznanili s poročilom o napredku pri pogajanjih o uredbi o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovno za trajnostne izdelke (t.i. Ecodesign) in poročilom o napredku pri pogajanjih o direktivi o okrepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem.

Predlagana uredba o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih izdelkov bo pomembno prispevala k doseganju trajnostnih ciljev EU. Državni sekretar je poudaril potrebo po sorazmernosti ukrepov za mala, srednja in velika podjetja, uskladitvi zakonodaje na področju odpadkov in kemikalij ter povečanju kompetenc deležnikov. Poudaril je tudi pomen direktive za okrepitev vloge potrošnikov za zeleni prehod. Menil je, da bo »predlagana direktiva potrošnikom omogočila, da bodo lahko sprejemali informirane odločitve o nakupu in s tem doprinesli k bolj trajnostni potrošnji, hkrati pa tudi prispevali h krožnemu, čistemu in zelenemu gospodarstvu EU.«

Na zasedanju so bili sprejeti tudi Sklepi Sveta EU o evropski agendi za turizem 2030. Državni sekretar Židan se je zahvalil češkemu predsedstvu za uvrstitev turizma med glavne prioritete predsedovanja na področju strateške odpornosti evropske ekonomije in za pripravo sklepov, ki ohranjajo načelo subsidiarnosti in dobro odražajo prednostne ukrepe in cilje za zeleno in digitalno preobrazbo evropskega turističnega ekosistema.

Ob bližnji 30. obletnici notranjega trga se je državni sekretar Židan v okviru točk »razno« zahvalil tudi za priložnost za razpravo o Delovni skupini za uveljavljanje enotnega trga (angleško Single Market Enforcement Taskforce - SMET), ki je bila ustanovljena 2020 z namenom okrepitve sodelovanja med Evropsko komisijo in državami članicami, da bi zagotovili bolj učinkovito delovanje enotnega trga. Partnerstvo med  različnimi akterji na ravni EU in držav članic je bilo prepoznano kot ključno za odpravo ovir na enotnem trgu, ki znižujejo transakcijske stroške podjetjem in povečujejo njihovo konkurenčnost, potrošnikom pa omogočajo nižje cene proizvodov in storitev.

Na delovnem kosilu so ministri obravnavali vprašanje strateških odvisnosti EU in diverzifikacije dobavnih verig v luči sklepanja mednarodnih sporazumov s tretjimi državami.

V nadaljevanju bo potekalo še zasedanje Sveta za konkurenčnost za vesolje, ki se ga bo udeležil David Brozina, namestnik stalnega predstavnika v Bruslju. Tema razprave na zasedanju bo vprašanje uporabe obstoječe vesoljske tehnologije in podatkov. Evropska vesoljska industrija v tem trenutku dnevno zagotavlja redne, zanesljive in natančne podatke o stanju okolja in ozračja. Ti podatki predstavljajo neizčrpen vir informacij, pomembnih predvsem za odločevalce, ki pa jih pogosto v premajhni meri izkoriščajo. Na zasedanju bodo ministri skupaj s komisarjema Vestagerjevo in Bretonom razpravljali o načinih, kako v celoti izkoristiti obstoječi potencial.