V okviru plenarnega dela so teme okroglih miz naslovile največje izzive letošnjega leta, pri čemer bodo izhajale s štirih ključnih področij strateškega razvojnega dokumenta - Horizonti prihodnosti: reindustrializacija, vloga države in finančnega sistema, povezljivost ter zeleni prehod in digitalizacija.

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je ob tem poudarila, da ni pomembno meriti uspeha po lestvicah, temveč, da dejansko izkoristimo vse prednosti, ki nam jih digitalizacija prinaša in še: “Odličen primer praks smo opazili na nedavnem obisku na Japonskem, kjer roboti pomagajo ljudem s posebnimi potrebami in kronično bolnimi ter jih na trgu dela vključujejo. Na tak način postanejo del družbe, so družbeno koristni in za svoje delo prejmejo tudi plačilo.

Ukrepi za digitalno preobrazbo, ki jih pripravljajo ministrstva (bodisi v okviru kohezijske politike ali načrta za okrevanje in odpornost) so neposredno ali posredno namenjeni državljanom in podjetjem, ki bodo zaradi ukrepov digitalizacije postala konkurenčnejša in odzivnejša na izzive prihodnosti. Moramo se pa zavedati, da so bili dokumenti in strategije pripravljeni v drugačnih razmerah, ko energentska in draginjska kriza nista bili na vidiku, zato tudi ne naslavljajo trenutnih izzivov učinkovito.

V Službi vlade za digitalno preobrazbo si prizadevamo, da bi bilo seveda več finančnih virov, na kar opozarjamo tudi Evropsko komisijo in tako verjamemo, da bo le ta v začetku naslednja leta omogočila popravke že sprejetih dokumentov in sredstva za digitalizacijo dejansko tudi povečala.

Glede digitalizacije javne uprave ministrica optimistično zre v prihodnost skozi zaključek medresorskega usklajevanja strategije digitalnih javnih storitev: “Želimo si, da bi imeli takoj, ko bo sprejet akcijski načrt do leta 2030, vse ključne javne storitve na spletu. Poleg tega si želimo, da te storitve osemdeset odstotkov vseh prebivalcev, med katerimi spada tudi elektronska osebna izkaznica, aktivno uporablja. Ključni izziv pri digitalizaciji javne uprave predstavljata znanje in spretnosti uporabnika. Zato si bomo prizadevali, da si vsi javni uslužbenci, prebivalke in prebivalci, pridobijo znanja in kompetence, ki jih potrebujejo zato, da lahko izkoristijo prednosti digitalizacije.”

V odprtem dialogu med gospodarstveniki, vlado in drugimi ključnimi deležniki, so bile tako predstavljene strategije razvoja, prioritetni ukrepi ter koraki, ki sta jih gospodarstvo in vlada do sedaj že naredila.