V okviru večletnega finančnega proračuna EU za obdobje 2021–2027 in evropskega svežnja za okrevanje je državam članicam skupaj na voljo nekaj manj kot dva bilijona evrov. Pripravljenost in usposobljenost nacionalnih organov za zaščito finančnih interesov EU je ob tako velikem znesku ključna, zlasti v dobi digitalizacije. Tudi transakcije so namreč postale digitalne, vse pogostejše in zapletene pa postajajo tudi čezmejne goljufije. Organi za boj proti goljufijam se morajo nenehno prilagajati spreminjajočemu se okolju.

Udeleženci so na konferenci raziskali celoten cikel boja proti goljufijam. Na področju preventive oziroma preprečevanja goljufij so poudarili pomen orodij za podatkovno rudarjenje in nacionalnih Strategij za boj proti goljufijam. V delu, namenjen odkrivanju goljufij, so med drugim delili izkušnje z orodji za odkrivanje goljufij in analizami tveganja. Razpravljali so o novih tehnologijah ter uporabi umetne inteligence za ocenjevanje in napovedovanje pojava napak ali sumov goljufije. Udeleženci so poudarili pomen sodelovanja, tako na nacionalni, čezmejni kot širši EU ravni.

Predstavniki držav članic so izmenjali mnenja o pristopih k ocenjevanju doseganja ciljev in mejnikov nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki se financirajo z evropskimi sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost. Gre za uvedbo novega načina porabe sredstev. Plačila iz evropskega proračuna so namreč pogojena z izvajanjem reform ter doseganjem mejnikov in ciljev.