Gozdovi so najpomembnejše kopensko skladišče ogljikovega dioksida in nezanemarljiv vir obnovljivih naravnih surovin. Pomembni so tako za regulacijo podnebja kot tudi za upravljanje z vodnimi viri, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturnih vrednot ter za lokalni razvoj.

»Dobro gospodarjenje z gozdovi je ključno z vidika soočanja z dvema izredno aktualnima in medsebojno povezanima krizama - podnebnimi spremembami na eni strani in upadom biotske raznovrstnosti na drugi. Gozdovi nudijo življenjski prostor mnogim živalskim in rastlinskim vrstam zato je njihovo sonaravno gospodarjenje pomembno za ohranjanje biotsko raznovrstnih gozdnih ekosistemov. Takšni ekosistemi se bodo zaradi večjega nabora vrst lažje prilagajali na podnebne spremembe ter bodo hkrati s skladiščenjem ogljika v tleh in nadzemni biomasi ključni tudi pri blaženju podnebnih sprememb,« je povedal državni sekretar.  

Poudaril je, da Ministrstvo za okolje in prostor na področju ohranjanja narave dobro sodeluje z gozdarskim sektorjem, tako pri usklajevanju številnih predlogov predpisov ter programskih dokumentov kot tudi preko številnih projektnih partnerstev. Prizadeva si zlasti za uspešno doseganje ciljev na območjih Natura 2000 in zavarovanih območjih, izboljšanje stanja vrst in habitatov, ki še niso v ugodnem stanju ohranjenosti, ter ohranjanje starih gozdov.

Slovenija je kot članica EU na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2030 pred zahtevnimi izzivi. Okrepiti moramo izvajanje Natura direktiv, predviden pa je tudi začetek izvajanja nove uredbe EU o obnovi narave. Prispevati bomo morali tudi k izvajanju EU strategije do leta 2030 za biotsko raznovrstnost in EU strategije za gozdove.