Skoči do osrednje vsebine

Nacionalni inštitut za biologijo je šesti zmagovalec slovenske nagrade Natura 2000

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je s prijavo “Monitoring in raziskave hroščev (Coleoptera) evropskega varstvenega pomena v Sloveniji” po mnenju strokovne žirije zmagovalec v kategoriji slovenski inovativni dosežki znanosti za Naturo 2000. Na zadnji postaji turneje slovenske nagrade Natura 2000 sta nagrado prevzela prof. dr. Maja Ravnikar in doc. dr. Al Vrezec.

Vodja projekta LIFE-IP NATURA.SI Maja Cipot, direktorica NIB prof. dr. Maja Ravnikar, sodelavci Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na NIB: Andrej Kapla, doc. dr. Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, dr. Alenka Žunič Kosi, Stiven Kocijančič, Uršk

Vodja projekta LIFE-IP NATURA.SI Maja Cipot, direktorica NIB prof. dr. Maja Ravnikar, sodelavci Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na NIB: Andrej Kapla, doc. dr. Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, dr. Alenka Žunič Kosi, Stiven Kocijančič, Uršk | Avtor Ministrstvo za okolje in prostor

1 / 3

Prva nagrada za dosežke znanosti za Naturo 2000

Slovenska nagrada Natura 2000 ob 30-letnici programa LIFE in Nature 2000 v Evropski uniji in 18-letnici Nature 2000 v Sloveniji nagrajuje dobre prakse upravljanja z območji Nature 2000 z dolgoročnimi učinki. 8-članska strokovna žirija je ocenjevala 21 prijav v petih kategorijah, med katerimi se je 16 prijav uvrstilo v finalni izbor. Podelitev slovenske nagrade Natura 2000 je potekala na enomesečni turneji po Sloveniji in se je danes zaključila s podelitvijo nagrade v kategoriji slovenski dosežki znanosti za Naturo 2000.

Plaketo slovenske nagrade Natura 2000 je podelila Maja Cipot, vodja LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na Ministrstvu za okolje in prostor: “Slovenska nagrada Natura 2000 je nastala po vzoru evropske - izjema pa je kategorija slovenski inovativni dosežki znanosti za Naturo 2000, ki jo v Sloveniji predstavljamo kot prvi in izpostavlja dobre prakse z dolgoročnimi učinki na področju znanosti biologije. Prijava Nacionalnega inštituta za biologijo dokazuje, da slovenski raziskovalci sistematično in dolgoročno prispevajo k boljšemu poznavanju, razširjenosti in ekologiji vrst, ki so pomembne na evropski ravni.”

Direktorica NIB prof. dr. Maja Ravnikar je ob prejemu nagrade povedala: "Poslanstvo NIB je ustvarjanje novega znanja na področju bioloških znanosti za razumevanje življenjskih procesov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zdravega okolja za doseganje večje kvalitete življenja in podporo trajnostnega razvoja. NIB je del strateškega nacionalnega LIFE-IP NATURA.SI projekta, v katerem strokovnjaki Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov ocenjujejo stanje ohranjenosti narave ter sodelujejo pri pripravi strateških nacionalnih dokumentov, ki bodo v naslednjih letih pomembno usmerjali ohranjanje in upravljanje območij Natura 2000 v Sloveniji. Upamo, da tudi v kontekstu ponovnega prepoznavanja pomena bazičnih bioloških raziskav in monitoringa, ki imajo dandanašnji kljub velikim okoljskim izzivom premajhno pozornost na področju financiranja raziskav."

Doc. dr. Al Vrezec, znanstveni svetnik NIB, je že več kot poldrugo desetletje gonilna sila raziskav hroščev v Sloveniji: "Leta 2006, ko smo skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor zasnovali shemo monitoringa hroščev evropskega varstvenega pomena v skladu z implementacijo evropske Habitatne Direktive v okviru omrežja Natura 2000, smo orali ledino. Danes po 16 letih monitoringa je Slovenija ena od pionirskih držav na področju monitoringa hroščev, kar je še zlasti pomembno v luči novih dognanj o splošnem upadanju biotske pestrosti, še zlasti žuželk. Nacionalna shema monitoringa hroščev je postala ključno sidrišče za vse ostale raziskovalne, naravovarstvene in gospodarske projekte na področju ohranjanja ogroženih vrst hroščev in upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji in drugod po Evropi.

Nacionalni inštitut za biologijo je v evropskem merilu pomembna raziskovalna inštitucija za Naturo 2000

Prijava Monitoring in raziskave hroščev (Coleoptera) evropskega varstvenega pomena v Sloveniji ni klasični monitoring vrst, temveč obsega tudi inovativne metode raziskovanja, terenskega dela in genetskih raziskav, ki so bistveno izboljšale poznavanje vrst hroščev v Sloveniji in Evropi. Z inovativnimi pristopi so sodelavci Oddelka za raziskovanje organizmov in ekosistemov (EKOS) in partnerji prispevali k celovitosti podatkov za reševanje naravovarstvenih izzivov na terenu.

Bazične terenske raziskave in dolgoročni monitoringi vrst hroščev evropskega varstvenega pomena v Sloveniji so z informacijami, ki jih prinašajo, ključni za načrtovanje in izvedbo naravovarstvenih ukrepov, določanje naravovarstvenih prioritet na ravni države in posameznih območij Nature 2000 ter tudi za spremljanje doseganja ciljev in učinkovitosti zastavljenih varstvenih ukrepov. Zagotavljajo izjemno pomembna nova spoznanja o biologiji, ekologiji in lokalni razširjenosti ter ogroženosti ciljnih vrst in habitatov. Pogosto dopolnjujejo informacije o ustreznosti definiranih varstvenih con znotraj posameznega območja Nature 2000 ter prinašajo informacije o novih spoznanjih na terenu. Dodatno pomeni izvajanje monitoringov in terenskih raziskav tudi znanstven nadzor stanja in sprememb v naravi. EKOS z mednarodnim sodelovanjem prenaša znanje in izkušnje pri varstvu hroščev tudi v drugih državah in na ravni EU.

Pri raziskavah kemične komunikacije pri alpskem kozličku so v sodelovanju s kolegi iz tujine odkrili samčev agregacijski feromon. Sodelavci EKOS pričakujejo, da bo pri alpskem kozličku uporaba feromona postala metodološki standard monitoringa, saj je učinkovitost vzorčenja s feromonskimi pastmi več kot 20-krat večja od klasičnega popisa odraslih osebkov na hlodovini.

Ovratniški plavač je evropsko ogrožena vodna vrsta hrošča in je v Sloveniji veljala za domnevno izumrlo. Šele s sistematičnimi vzorčenji v zadnjem desetletju so ovratniškega plavača ponovno odkrili na le dveh najdiščih ob reki Muri. V sodelovanju z evropskimi strokovnjaki EKOS pripravlja tudi evropski akcijski načrt za varstvo vrste v Evropi.

Monitoring rogača v Sloveniji je najdaljši monitoring te vrste v Evropi. V okviru mednarodnega sodelovanja izpostavljajo spremljanje razširjenosti in monitoringa rogača na ravni celotne Evrope s pomočjo ljubiteljske znanosti, ki uspešno poteka v številnih državah. Veliko raziskav posvečajo tudi puščavniku. V okviru nacionalnega monitoringa uvajajo napredne metode vzorčenja in vzpostavljajo prvi širokoprostorski monitoring vrste v Evropi.

Vodilni partner: Nacionalni inštitut za biologijo, Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov 
Sodelujoči partnerji: Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Center za kartografijo favne in flore, Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Goričko, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Mestna občina Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Notranjski muzej Postojna, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) - Biološki inštitut Jovana Hadžija, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (raziskave v sklopu raziskovalnega programa in raziskovalnih CRP projektov), Triglavski narodni park. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Slovensko entomološko društvo Štefana Michelija.
Sodelujoči: Koleopterološka skupina NIB-EKOS (2019-2022, brez zunanjih sodelavcev): 
doc. dr. Al Vrezec (vodja), Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, Stiven Kocijančič, dr. Alenka Žunič Kosi, Urška Ratajc, dr. Matjaž Bedjanič.