Skoči do osrednje vsebine

Zaključki podnebne konference COP27

Danes se je v zgodnjih jutranjih urah v Sharm El-Sheikhu v Egiptu končala 27. Konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja COP27. Egipt, ki je to leto predsedoval COP27, je že več mesec napovedoval, da bo to 'afriški COP' oziroma COP, primarno namenjen implementaciji že sprejetih zavez in s poudarkom na prilagajanju na podnebne spremembe.

Nagovor na spletni konferenci ministra Brežana in glavne pogajalke Kobilšek

Nagovor na spletni konferenci ministra Brežana in glavne pogajalke Kobilšek | Avtor Ministrstvo za okolje in prostor

Evropska unija si je od samega začetka konference prizadevala za dvig ambicij tudi na področju blaženja podnebnih sprememb in da bi bili pogajanja ter krovni sklepi enakovredno osredotočeni na prilagajanje ter blaženje podnebnih sprememb, da bi na ta način ohranili cilj 1,5°C znotraj dosega.  

COP27, kjer so bili ves čas prisotni člani pogajalske ekipe, ki jo sestavljajo glavna podnebna pogajalka Tina Kobilšek, Luka Vombek in Ana Klemen, ter podnebna odposlanka Eva Tomič, je dosegel nekaj pomembnih prebojev. Prvič v zgodovini je bil ustanovljen sklad za pomoč državam v razvoju, ki so še posebej ranljive v kontekstu negativnih učinkov podnebnih sprememb, za naslavljanje izgub in škod, ki se nanaša na negativne in pogosto nepovratne posledice antropogeno povzročenih podnebnih sprememb na človeške skupnosti in naravo. Izgube in škode so posledica tako ekstremnih vremenskih dogodkov kot tudi potopnih, dlje trajajočih procesov, kot so dvigovanje morske gladine in taljenje ledenikov. Nov sklad, ki je namenjen tistim najbolj ranljivim, bo mobiliziral nove in dodatne finančne vire, ki bodo dopolnjevali obstoječe vire, sklade, procese ter iniciative znotraj in zunaj Konvencije ter Pariškega sporazuma.

Pogodbenice so uspele doseči tudi dogovor o podlagah za implementacijo delovnega programa za blaženje, katerega cilj je nujno povečanje ambicij in implementacije na področju blaženja v tem kritičnem desetletju. Njegova implementacija se bo začela takoj po zaključku COP27 in bo potekala skozi usmerjene izmenjave mnenj, informacij in idej, pri čemer bosta vsako leto potekala vsaj dva dialoga ter drugi dogodki, osredotočeni na identifikacijo finančnih tokov za implementacijo zavez za blaženje. Program bo deloval najmanj do leta 2026, ko se bodo pogodbenice lahko dogovorile o podaljšanju njegovega delovanja. Žal ima program določene omejitve, kot je na primer prepoved določanja novih ciljev ali zavez na področju blaženja izven tistih, ki so jih pogodbenice že sprejele na nacionalni ravni.  

Konferenca se je zaključila s sprejetjem krovnih sklepov, ki vključujejo ključna politična sporočila. Vanje je vključen tudi sklic na energetski sektor, kjer so se države zavzele za in prepoznale pomen globalne energetske krize za pospešitev energetske tranzicije na čiste in obnovljive vire energije v tem kritičnem desetletju. Ponovno so potrdile zavezo za zmanjšanje rabe premoga v obratih brez tehnologij zajema in shrambe ogljika ter odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki je bila prvič vključena v proces podnebnih pogajanj na lanskoletni podnebni konferenci v Glasgowu. 

V preambulo krovnega sklepa je bila vključena tudi referenca na človekovo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, ki je bila na pobudo skupine držav, vključno s Slovenijo, razglašena letos poleti v okviru Združenih narodov. Slovenija si je na podnebnih pogajanjih aktivno prizadevala za njeno vključitev v zaključni dokument COP27. 

Operacionalizirana je bila tudi Santiaška mreža za izgube in škode, in sicer z odločitvijo o ustanovitvi sekretariata, svetovalnega odbora ter funkcijah mreže. Mreža lahko tako v čim krajšem času začne povezovati na vplive podnebnih sprememb najbolj ranljive skupnosti s tistimi, ki nudijo pomoč ob izpostavljenosti izgubam in škodi zaradi vplivov podnebnih sprememb. Razvite države so pozvane k zagotovitvi finančnih sredstev za delovanje sekretariata in članov mreže.  

Pogodbenice so prav tako dosegle dogovor o razvoju okvira za globalni cilj prilagajanja, ki se bo v prihodnjem letu izvajal s strukturiranim pristopom znotraj delovnega programa Glasgow–Sharm el-Sheikh. Okvir bo sprejet na COP28, njegov cilj pa bo usmerjanje doseganja globalnega cilja prilagajanja in pregled splošnega napredka pri njegovem doseganju z namenom zmanjšanja naraščajočih škodljivih vplivov, tveganj in ranljivosti, povezanih s podnebnimi spremembami, ter krepitev aktivnosti za prilagajanje in podpore za te aktivnosti.  

Na področju podnebnega financiranja so države pogodbenice poudarile, da bo za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in prehod na nizko-emisijsko gospodarstvo treba prilagoditi tudi finančni sistem in bolj vključevati privatni sektor. Pozvale so tudi k reformi delovanja mednarodnih razvojnih bank in drugih finančnih institucij, da se njihovo financiranje uskladi s cilji Pariškega sporazuma.

Glede novega kolektivnega finančnega cilja so se države dogovorile za okrepljeno delo, ki bo temeljilo na izkušnjah v procesu priprave in implementacije prejšnjega finančnega cilja 100 milijard letno. Tako bo v začetku prihodnjega leta pripravljen tako imenovan kažipot (angleško Roadmap) za leto 2023, v katerem bodo prestavljeni naslednji koraki, vključno z organizacijo tehničnih dialogov na ekspertni ravni. Vsi deležniki, tako državni kot nedržavni, predvsem finančne institucije so povabljene, da posredujejo svoje poglede na razvoj novega finančnega cilja. 

V okviru prvega Globalnega pregleda stanja implementacije Pariškega sporazuma (angleško Global stocktake) je bil na zasedanju opravljen drugi tehnični dialog, ki se je posvetil vprašaju stanja implementacije na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter vprašanju podnebnega financiranja. Pogodbenice so se dogovorile o nadaljnjih korakih tega procesa, in sicer glede organizacije neformalnih konzultacij in delavnic za vse deležnike. Generalni sekretar Združenih narodov bo v naslednjem letu, pred koncem prvega Globalnega pregleda stanja, sklical Vrh za podnebno ambicijo.  

Slovenija se je ob robu zasedanja priključila več političnim iniciativam, ki bodo dodatno spodbudile tako države kot druge akterje, da okrepijo mednarodno sodelovanje in izvajajo ambiciozne ukrepe na področju blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe. Tako smo se pridružili Mednarodnemu zavezništvu za odpornost na suše, katerega cilj je spremeniti trenutni način odpornosti na suše, ki temelji na odzivanju na krize, v bolj proaktiven način, ki bo temeljil na preučitvi tveganj. S pridružitvijo iniciativi  o sistemih za zgodnje opozarjanje želimo prispevati k prizadevanjem za krepitev odpornosti držav v razvoju in njihovega boljšega prilagajanja na negativne posledice podnebnih sprememb. Pridružili smo se iniciativi egipčanskega predsedstva v okviru tematskih dni glede vloge sonaravnih rešitev pri naslavljanju podnebne krize.