Na tokratnem svetovnem zasedanju pogodbenic CITES bodo pogodbenice preučile strožje trgovinske predpise za skoraj šeststo vrst živali in rastlin, ki jim grozi povečana nevarnosti izumrtja zaradi mednarodne trgovine z njimi (to vključuje tako žive osebke kot tudi dele in izdelke iz njih). Ključne teme bodo vprašanja trgovine s slonovino, spremembi statusa južnih belih nosorogov, vključitev novih morskih vrst (morski psi in skati, morske kumare) in plazilcev (želve, kuščarji in krokodili) ter tropskih drevesnih vrst v Dodatke h konvenciji ter preprečevanje nezakonite trgovine bodo ključna na zasedanju COP 19. Slovenija se zavzema za boljše varstvo vrst, ki so ogrožene zaradi mednarodne trgovine z njimi, še posebno tistih, ki se uvažajo v EU.

Samo za devet vrst pa je predlagano, da se zaradi izboljšanja stanja kriteriji trgovinski predpisov omilijo. Pričakuje se, da se bo svetovnega zasedanja udeležilo okoli 4000 vladnih delegatov, ekspertov, predstavnikov trgovcev, nevladnih organizacij ter lokalnih, nacionalnih in mednarodnih okoljevarstvenih organizacij.

Konvenija CITES

Konvencija CITES ima 184 pogodbenic, vključno z Evropsko Unijo. To pomeni, da so pogodbenice skoraj vse svetovne države. S tem je CITES organ, ki globalno ureja mednarodno trgovino z vrstami vključenimi na dodatke h konvenciji.

Republika Slovenija je Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) ratificirala leta 1999 z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, spremembe konvencije ter Dodatkov I, II, III in IV h konvenciji. Cilj konvencije je zagotoviti, da mednarodna trgovina z več kot 38 000 prosto živečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ne ogroža njihovega preživetja.

Konferenca pogodbenic (Conference of the Parties – COP) je glavni organ konvencije. Zasedanja COP navadno potekajo vsako tretje leto, pogodbenice pa lahko skličejo tudi izredno zasedanje. Delo na konferenci pogodbenic se začne in konča na plenarnem zasedanju, podrobna pogajanja o posameznih temah dnevnega reda pa potekajo v dveh odborih, ter kadar je potrebno, v njihovih podskupinah. Evropska unija (EU) je postala pogodbenica konvencije julija 2015..

Države članice EU in Evropska komisija na zasedanju Konference pogodbenic zastopajo skupno stališče. To je bilo pripravljeno na osnovi predlogov, ki so bili oblikovani na usklajevalnih sestankih delovnih teles Komisije ter Delovne skupine Sveta EU za mednarodna okoljske zadeve (WPIEI) in sprejel Svet ministrov EU. Skupna stališča EU na konkretnih vsebinah se bodo dodatno oblikovala na koordinacijskih sestankih držav članic in Evropske komisije na kraju srečanja. Usklajevanje držav članic na COP19 bo vodila Češka kot predsedujoča Evropskemu svetu v drugi polovici leta 2022.

Spletna stran Konference pogodbenic COP 19 (v angleščini)