Srečanje poteka v času, ko je ogrožena svetovna prehranska varnost in se soočamo s povečevanjem števila ljudi po svetu z neustrezno prehransko varnostjo. Zato se štiri plenarna zasedanja in tematske delavnice nanašajo na vso verigo preskrbe s hrano ter sisteme za znanje in inovacije, ki so potrebni za preobrazbene rešitve.

Dopoldne so na plenarnem zasedanju pozornost usmerili skupnemu ukrepanju za svetovno prehransko varnost in česa smo se naučili v nedavnih krizah. Sledila je prva tematska okrogla miza, ki je bila osredotočena na povezave med trajnostnimi prehranskimi sistemi in cilji glede javnega zdravja. Ministrica Šinko je dejala, da si v Sloveniji sektor kmetijstva že tradicionalno prizadeva za aktiven prispevek k cilju krepitve javnega zdravja. »Potrošnika osveščamo o prednostih lokalne hrane, ki je bolj sveža, dozorela in praviloma boljše kakovosti ter manj obremenjuje okolje«. Izpostavila je tudi, da Slovenija vsako leto tretji petek v novembru obeležuje dan slovenske hrane. »Na ta dan po vrtcih, šolah in mnogih drugih institucijah pripravljajo Tradicionalni slovenski zajtrk. Tako krepimo zavedanje in pomen trajnostne preskrbe s hrano, čebelarstva in drugih opraševalcev ter ohranjanja podeželja. S tem poudarjamo tudi zdrave prehranske navade, ki vključujejo redno zajtrkovanje ter pomen uravnoteženega prehranjevanja«.

Pomembna je bila tudi popoldanska razprava o graditvi prehranskih sistemov na vključujoč način. Ti so pomemben vir preživljanja za ženske, mlade in male kmete, pogosto pa niso primerno obravnavani in zastopani. Ministrica je poudarila, da posebno pozornost v SLO posvečamo mladim in ženskam v kmetijstvu. »Generacijska pomladitev je nujna za hitrejše prestrukturiranje in povečanje konkurenčnosti SLO kmetijstva. Položaj kmeta nameravamo še bolj utrditi in ga približati mlajšim generacijam«. Posebej je tudi izpostavila, da imajo ženske na kmetijah ključno vlogo. »Prisotne so pri vseh opravilih na kmetiji, delo opravljajo uspešno, skrbijo za družino, so nosilke tradicionalnih znanj in trajnostne kmetijske prakse. V Sloveniji ženske na podeželju spadajo med ranljive skupine z velikim tveganjem za revščino; pogosto izostajajo iz procesov soodločanja in izobraževanja. Zato z različnimi ukrepi za krepitev socialne vključenosti izboljšujemo položaj žensk v dolgoročnem smislu«.

Zasedanja se udeležuje več kot 50 ministrov za kmetijstvo in vodij delegacij iz držav članic OECD in povabljenih držav ter mednarodnih organizacij. Jutri bo razprava usmerjena v krepitev trajnosti, kako pri tem preobraziti proizvodnjo oziroma, kako smo pripravljeni na prihodnost in kako ustvariti dolgoročno odpornost.